Brez dobre varnosti ni uspešnosti

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 4. januar 2021 / 23:28

Milan Srna, letošnji prejemnik nagrade Avgusta Kuharja za življenjsko delo, ugotavlja, da se zavedanje delodajalcev o pomembnosti varnosti in zdravja pri delu v času epidemije covida-19 krepi.

Senično – Podjetje brez dobre varnosti in zdravja pri delu ne more biti uspešno, česar so se v zadnjem obdobju, tudi zaradi epidemije covida-19, začeli zavedati tudi delodajalci, poudarja Milan Srna iz Seničnega, letošnji prejemnik nagrade Avgusta Kuharja za življenjsko delo na področju varnosti in zdravja pri delu.

Nagrado so nekdanjemu direktorju Urada RS za varnost in zdravje pri delu, zdaj že upokojencu, podelili na pobudo Društva varnos­tnih inženirjev Gorenjske. Kot je svojo odločitev utemeljila strokovna komisija, sledi 40-letnega dela Milana Srne na področju varnosti strojev ter varnosti in zdravja pri delu tako v državnih organih kot v zasebnem sektorju ni mogoče spregledati. »Njegovo bogato publicistično in predavateljsko delo sodi med najpogosteje navajane reference številnih diplomantov in raziskovalcev. Bil je glavni urednik edine strokovne revije na področju varnosti in zdravja pri delu Delo in varnost, ki jo je v letu 2004 temeljito prenovil in poskušal slediti razvoju in željam stroke. Bil je avtor strokovnih člankov tako v reviji Delo in varnost kot tudi v drugih strokovnih revijah in publikacijah. Bil je strokovni urednik publikacij, ki jih je izdajal ZVD Zavod za varstvo pri delu. Ostaja eden tistih, čigar zanesljiv in nepristranski nasvet pogosto iščejo vodilni in strokovni delavci. Uveljavil se je tudi v mednarodnih standardizacijskih institucijah. Uvajal je nove tehnologije v ocenjevanje tveganja. V Slovenijo je prenašal dobro evropsko prakso ter spreminjal odnos do varnosti in zdravja pri delu,« so zapisali.

Od strugarja do magistra

Poklicna kariera Milana Srne je prebogata, da bi jo lahko v celoti predstavili v tem prispevku. Po koncu poklicne šole za strugarja je ob delu končal srednjo tehnično šolo in postal strojni tehnik, nato univerzitetni diplomirani inženir strojništva in kasneje magister znanosti. Skladno s pridobitvijo izobrazbe je tudi napredoval na različna delovna mesta iz neposredne proizvodnje do projektanta, inšpektorja za delo RS za težko industrijo in metalurgijo, predstojnika centra na Zavodu za varstvo pri delu, direktorja Urada RS za varnost in zdravje pri delu ter direktorja razvoja v podjetju Kova. Do lani je bil tudi predsednik slovenske Gospodarske zbornice za varnost pri delu.

»V preteklosti sta bila varnost in zdravje pri delu večinoma neki nepotrebni stvari, ki ju je bilo treba izvajati zaradi predpisov. Posledica tega so bile številne nesreče pri delu. Tako se je celo zgodilo, da je bila v enem dnevu v vsaki od treh železarn smrtna nesreča pri delu. Najbolj pa imam pred očmi nesrečo pri delu v štorski železarni, ko je pet delavcev izgubilo življenje, ker se je nanje zlilo 48 ton jekla temperature nad 1800 stopinj Celzija,« se spominja naš sogovornik.

Bonus – malus za delodajalce

Največjo spremembo zavesti delodajalcev do varnosti in zdravja pri delu so v Sloveniji pričakovali po letu 1999, ko je bila predpisana Izjava o varnosti z ocenjevanjem tveganja, je dejal. »To obveznost morajo izvajati vsi evropski delodajalci, tako da so tudi pri nas pričakovali, da bo podobno. Delodajalci pa so novo obveznost razumeli po svoje in jo večinoma 'kupili' na trgu, sami pa niso razumeli, da je zavedanje tveganj za varnost in zdravje v delovnih procesih njihova dolžnost,« je povedal Srna, ki je še v času vstopanja Slovenije v EU, ko je bil direktor Urada za varnost in zdravje pri delu, opozarjal na nujne spremembe, ki jih je poleg implementacije direktiv EU treba sprejeti glede zavedanja delodajalcev do varnosti in zdravja pri delu: »To je uvedba sistema 'bonus - malus', ki je v večini zahodnoevropskih držav že uveljavljen. Ta temelji na tem, da tisti delodajalec, ki ne zagotovi varnosti in zdravja pri delu in ima več nesreč, kot je povprečje v njegovi panogi (poleg drugih po metodologiji izračunanih kriterijih), plača več v zdravstveno in pokojninsko zavarovalnico, medtem ko je z bonusom nagrajen tisti delodajalec, ki ima teh primerov manj.«

Na žalost pa se je po Srninih besedah najprej začel uveljavljati 'malus' za delodajalce, in sicer ko je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v letu 2006 začel uveljavljati zahtevke v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. »Zakon določa, da ima ZZZS od delodajalca pravico zahtevati povrnitev škode, ki je povzročena namenoma ali iz malomarnosti delodajalca, če je bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica neizvedbe ustreznih higiensko-sanitarnih ukrepov, ukrepov varstva pri delu ali drugih ukrepov, predpisanih ali odrejenih za varnost ljudi. Delodajalec je torej v teh primerih odgovoren za povzročeno škodo, ki zajema stroške zdravljenja. Posredno pa je delodajalec odgovoren za škodo, ki jo je povzročil njegov delavec namenoma ali iz malomarnosti pri delu ali v zvezi z delom in je imela za posledico okvaro zdravja ali smrt druge zavarovane osebe,« je pojasnil.

Spremembe zavedanja pri delodajalcih

V zadnjem obdobju Srna ugotavlja, da se delodajalci, ki so hkrati tudi lastniki podjetij, vendarle vse bolj zavedajo, da brez dobre varnosti in zdravja pri delu podjetje ne more biti uspešno. »Dober kazalnik tega je tudi epidemija covida-19 in z njo povezano sprejemanje zaščitnih ukrepov za zdravje zaposlenih. Ne nazadnje so določeni poklici, na primer zdravstveno osebje, reševalci in vsi drugi, ki so zaradi dela s covidnimi bolniki ogroženi, kjer lahko okužbo uvrščajo med poklicne bolezni. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju namreč v 68. členu določa, da se za poklicno bolezen štejejo bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan,« je še povedal letošnji prejemnik nagrade za življenjsko delo na področju varnosti in zdravja pri delu.