Plovila s spominsko vrednostjo

Klemen Perič iz Podnarta je ljubiteljski modelar, ki ima v svoji zbirki poleg modelov letal tudi modele plovil, in sicer hidrogliser Krila Pirana - Koper, trajekte Krčanka, Sveti Marin in Kačjak, nekaj rekreativnih čolnov in bark. Gre za plovila, ki so zelo natančno izdelana in imajo zanj spominsko vrednost.

Izdelovanje in spuščanje modelov, sprva zlasti letalskih, je Klemena Periča, člana modelarskega kluba Aeroklub Kranj, pritegnilo že v otroštvu. Oče mu je kupil prvi model letala, a zaradi pomanjkanja znanja in nepoznavanja tehnik letenja se je prva vožnja končala s polomljenim modelom. Kasneje ga je z znanjem opremil sodelavec, ki ga je naučil leteti in manevrirati modele letal. Letalskemu modelarstvu je posvečal veliko pozornosti, a letala niso edina vozila, ki bogatijo njegovo zbirko, ima tudi nekaj vodnih plovil.

Prvi trajekt, ki ga je izdelal, je bil trajekt Krčanka. Vozil je na liniji Krk–Rab pod ladijsko družbo Jadrolinija. »Z nekdanjo ženo sva se odpravljala na dopust na Krk, kjer sem ga prvič videl. Navdušil me je. Fotografiral sem ga in po fotografijah kasneje izdelal imitacijo, katere proporci se sicer ne skladajo popolnoma z realno podobo,« je pojasnil Perič. Izdelovanja Krčanke se je lotil 23. novembra leta 2005 in jo 15. decembra istega leta dokončal, a model tedaj še ni bil izpopolnjen. Lani ga je delno dodelal, letos pa dogradil z detajli. Krstno vožnjo je doživel na jezeru Čukova jama na Bobovku. »Pred izdelavo se temeljito pozanimam o zgodovini modela, ki ga nameravam izdelati. Zberem podatke, kdaj je bil narejen, kdaj je šel v razrez, tehnične podatke in podobno,« je povedal Perič in dodal: »Zame so vsi modeli neprecenljivi, zato nobeden od njih ni na prodaj. Ljubše mi je samo izdelovanje in rokovanje z lesom. Vsa vodna plovila, ki jim imam, sem vozil le nekajkrat. Večinoma jih izdelujem ponoči, pri tem sta potrebni velika natančnost in spretnost, hkrati moraš biti obdarjen s kančkom talenta. Veliko pozornosti namenim detajlom, makete so natančno dodelane in so pomanjšana replika realnega,« je povedal Perič.

Po Krčanki se je lotil izdelovanja plovila Sveti Marin, ki je bil del rabske plovbe. »Gre za plovilo v moji zbirki, ki je prevozilo največ voda. Odlično se je izkazal kot reševalni čoln, s katerim sem druga plovila, ki so zaradi tehničnih težav odpovedala sredi jezera, privedel do obale,« je dodal. Sledil je hidrogliser tipa Kometa, ki je bil namenjen za plovbo na morju, vozil je za Kompas in je sovjetskega izvora. Pri določeni hitrosti se dvigne iz vode in drsi na krilih. Perič je izdelal model, imenovan Krila Pirana - Koper v razmerju 1 : 25. »Ta me je obsedel leta 2015, a dolgo časa zanj nisem dobil načrtov. Šele avgusta leta 2019 sem se mu posvetil in ga dokončal v šestih mesecih. Prva plovba je bila januarja lani na jezeru v Kampu Šobec, a ker vpadni koti površin in kril niso bili v pravem razmerju, mu je uspelo na krilih prevoziti le kakšen meter. Skoraj leto dni sem porabil za testiranje, prilagajanje, krila sem porezal in jih izdelal na novo, po originalu. Oktobra lani je bil ponovno na vodi in sedaj se pelje kot pravi hidrogliser. Na svetu naj bi obstajalo le nekaj primerov tega modela – in moj je največji,« je pojasnil.

Kačjak je trajekt, s katerim se je Klemen Perič vozil kot otrok, ko so šli s starši na otok Pag. »To so bili eni izmed prvih trajektov na Jadranu pod ladijsko družbo Jadrolinija. Prvotno so bili splavi, leta 1954 je bil pravzaprav narejen kot desantni splav jugoslovanske mornarice. Kabino je imel zadaj, krcali so se spredaj. Leta 1970 ga je odkupila Jadrolinija, kjer so ga predelali v civilne namene kot trajekt. Kačjak je bil leta 1993 med državljansko vojsko premeščen na Maslenico, kjer je poleg njega vozil še trajekt Supetar, ki so ga potopili. Kačjak so zadele granate, zato ni bil več vozen z lastnim pogonom. Odpeljali so ga v Punat, kjer so ga razrezali,« je zgodovino Kačjaka, ki je najmlajši model plovil v njegovi zbirki, opisal Perič. Januarja letos ga je začel izdelovati, krstna vožnja je bila konec novembra na pretočnem jezu v Kampu Šobec, kjer so nastale tudi fotografije prispevka. Izdelan je v razmerju 1 : 33. »Vsi modeli so narejeni iz 4-milimetrske topolove vezane plošče, ki se zelo lepo oblikuje. Spodnji del je iz stirodura, da je vozilo plovno. Vse sem izdeloval po fotografijah in načrtih, ki so moje delo,« je še poudaril Perič, ki proces nastajanja dokumentira ter objavi na forumu in kanalu na YouTubu, kjer so med drugim posnetki prvih plovb. »Trenutno imam v izdelavi hidrogliser Krila Dubrovnika v merilu 1 : 15, dolg bo predvidoma dva metra in trideset centimetrov. Težko pa napovem, kdaj bo dokončan, ker je dela še ogromno,« nam je še zaupal Perič.