Za dobro hrano potrebujemo dobra semena

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Gorenjska / nedelja, 3. januar 2021 / 16:08

Ekološko semenarstvo je eden od ključnih pogojev za pridelavo visokokakovostne hrane, poudarjajo udeleženci projekta Semenjalnica, v okviru katerega so v dveh letih vzpostavili ekološko semenarsko zadrugo pa tudi prostor, kjer hranijo in analizirajo semena; doslej so se posvečali predvsem fižolu in grahu.

Lesce, Jesenice – V začetku leta se bo na Zgornjem Gorenjskem zaključil dobri dve leti trajajoči projekt Semenjalnica, v okviru katerega je v sedmih občinah vzpostavljen celosten model ekološke semenarske zadruge. Vanj je vključenih deset pridelovalcev semen, v Čebelarskem razvojnem centru v Lescah pa so v okviru projekta vzpostavili še laboratorij ter prostor za hrambo in analizo semen Semenjalnica.

Sto tisoč evrov vreden projekt vodi Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, v kar 85 odstotkih pa ga je sofinanciral Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.

Kot je na nedavni virtualni zaključni konferenci poudarila vodja projekta Nina Kobal, je bil namen projekta dosežen: vzpostavili so inovativen celosten model ekološke semenarske zadruge, dvignili delež samooskrbe s semenskim materialom ter povečali lokalno in regionalno agrobiodiverziteto.

Dr. Maja Kolar, strokovna vodja Semenjalnice, je pojasnila, da so se posvečali pridelavi stročnic, predvsem fižola in graha, ki sta eden od temeljev človekove prehrane pa tudi rastlini, ki sta tradicionalno povezani z območjem Gorenjske. »Ekološko semenarstvo je eden ključnih pogojev za pridelavo visokokakovostne hrane. Ohranjanje in razvoj sort, ki so prilagojene lokalnim razmeram, sta izrednega pomena za vzdrževanje in povečevanje samooskrbe. Ekološko in biodinamično semenarstvo in pridelava hrane pomembno prispevata k zagotavljanju in tudi povečevanju biotske pestrosti. Lokalna raznovrstnost na poljih in njivah je pomembna za upravljanje krajine tudi zato, ker zahteva manj kemičnega vnosa, tako predelana hrana pa je okusnejša in raznovrstnejša,« je poudarila Maja Kolar.

Tilen Praprotnik, ekološki kmet iz Lesc, je pri tem kot ključno poudaril aktivno strokovno podporo, ki so jo imeli pridelovalci semen v okviru projekta, in pojasnil, da kmetje, ki se ukvarjajo s pridelavo zelenjave, na lastni kmetiji ne morejo pridelati vseh semen, ki jih potrebujejo. Zato je podpora, kakršne so deležni v okviru projekta, zelo dobrodošla. Poudaril je potrebo po tudi ekonomski vzdržnosti ekoloških kmetij. »Pogosto slišim, tudi v strokovnih krogih, da ekološko in biodinamično kmetovanje ne more biti konkurenčno klasičnemu kmetijstvu: a našo kmetijo bi si tako z vidika ekonomičnosti kot pridelave na enoto površine in podobno upal primerjati s katerokoli klasično, konvencionalno kmetijo, ki deluje v podobnih pogojih kot mi.«

Zaključne konference se je z nagovorom udeležil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek. Poudaril je, da se na ministrstvu zavedajo pomena ekološko pridelanih živil, primerno uravnotežene prehrane ter varovanja okolja in tal. »Zavedanje o pomenu lokalne preskrbe in ekološkega kmetovanja se krepi, kar daje dobro podlago za učinkovitejše povezovanje lokalnih pobud, kmetijstva, živilstva in turizma ter oskrbe javnih zavodov z lokalno in ekološko pridelano hrano,« je še poudaril minister.