Za razvoj tudi obrobnih območij

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gorenjska / ponedeljek, 28. december 2020 / 23:10

Cilj projekta Usmerjanje obiska v Triglavskem narodnem parku – Smer TNP je obisk z najbolj občutljivih in kritičnih območij znotraj parka preusmeriti na manj obremenjena in ustrezno urejena območja, ki lahko prenesejo večje obremenitve.

Bled – Pri projektu Usmerjanje obiska v Triglavskem narodnem parku (TNP) so moči združili Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, Triglavski narodni park, Turizem Bohinj, občini Bohinj in Kranjska Gora ter Cipra Slovenija. Namenjen je bil ohranjanju narave in naravne dediščine, habitatov in biotske raznovrstnosti, ki predstavljajo potenciale za razvoj novih inovativnih turističnih in gospodarskih storitev ter produktov, so poudarili na zaključni konferenci projekta, ki je potekala po aplikaciji Zoom.

»V zadnjem času smo veliko govorili o prekomernem turizmu in preveliki gneči, zato je treba znati usmerjati turistične tokove, pri čemer je pomembno vključevanje lokalnega prebivalstva ter poznavanje destinacije in njenih še ne izkoriščenih potencialov,« je poudarila direktorica Razvojne agencije Zgornje Gorenjske Eva Štravs Podlogar in dodala, da je bil izjemno pomemben motiv tega projekta usmerjanje obiska iz najbolj občutljivih in obremenjenih območij parka v manj poznana območja na njegovem obrobju. To potem prinaša zadovoljstvo vseh, tako obiskovalcev, ki bodo lahko bolje doživljali naravo, kot lokalnih prebivalcev, saj to pomeni nove možnosti za gospodarski in turistični razvoj tudi na obrobnih območjih. Za usmerjanje obiskovalcev pa je najprej treba ugotoviti, kakšen sploh je obisk, kar so storili tudi z vzpostavitvijo sistema števcev spremljanja obiska. Po besedah Majde Odar iz javnega zavoda TNP so se v okviru projekta prednostno usmerili na doline - obisk so spremljali v Vratih, Tamarju, Gozdu - Martuljku, Pokljuški soteski in ob Bohinjskem jezeru, skupaj pa kar na 35 lokacijah. Primerjave z lani so pokazale, da kljub epidemiji obisk na teh območjih ni bistveno upadel, saj so to priljubljene točke tudi med slovenskimi gosti, a je šlo predvsem za enodnevne obiskovalce. »V sodelovanju z visoko šolo za varstvo okolja iz Velenja smo sestavili tudi nabor metod za usmerjanje obiska v TNP,« je razložila Majda Odar. Med tako imenovanimi mehkimi ukrepi so predvideli izobraževanje in ozaveščanje javnosti ter preprečevanje množičnosti z usmerjanjem obiska na lokacije, kjer koncentracija ljudi ni ogrožajoča za naravo in imajo obenem ustrezne infrastrukturne pogoje. »Kjer je naravo treba varovati, pa so predvideni 'trdi ukrepi'. Ti na prvi pogled niso všečni, a po premisleku je vsakomur jasno, da tudi primarni prebivalci parka potrebujejo mir.« Pri tem pa te trde ukrepe poskušajo obiskovalcem posredovati na pozitiven način v smislu: vaš korak je pomemben – majhen v naravi, a velik v razmišljanju.

Darinka Maraž Kikelj iz Občine Bohinj je predstavila investicijo v informacijsko točko in kolesarsko postajališče na Gorjušah, ki služi tudi kot točka za usmerjanje obiska. Klemen Langus iz Turizma Bohinj je prepričan, da bodo obiskovalce, če jim bodo pokazali lepoto še neodkritih kotičkov, privabili tudi v doslej manj obiskane dele parka. Partnerji v projektu so se ukvarjali tudi s tem, kako te kotičke doseči z drugačnimi oblikami prevoza, kot smo jih vajeni. »Obiskovalce želimo prepričati, da bo doživljanje prostora bistveno drugačno, če bomo namesto osebnega avtomobila izbrali drugo obliko prevoza,« je dejala Katarina Žakelj iz Cipre Slovenija.