Danes zjutraj se je začelo cepljenje
Danes ob 8.30 se je začelo cepljenje proti covidu-19. S prvimi odmerki cepiva, ki so v Slovenijo prispeli včeraj, bodo cepljeni stanovalci v domovih za starejše, ki okužbe še niso preboleli, in najbolj izpostavljeni zaposleni.
Ljubljana – Težko pričakovano cepljenje se je danes zjutraj po napovedih najprej začelo v domovih za starejše, tudi na Gorenjskem. Pred Domom starejših občanov Fužine pa je izjavo za javnost podala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, ki je znova poudarila, da je prihod cepiva le prvi korak in da nas v resnici pred okužbo varuje le cepljenje.
Kot je povedala Marija Magajne, je v Lenartu prvi odmerek cepiva prejel upokojeni nadškof Franc Kramberger, v Rogaški Slatini Jože Pelko, nekdanji direktor Steklarne Rogaška, v domu na Fužinah pa Angelca Butenko. A že v prvi uri je bilo cepljenih precej stanovalcev po domovih v Sloveniji. »In to je tisto, kar nas navdaja z veseljem in upanjem, da smo res na začetku konca te epidemije, ki nam kroji življenje v letošnjem letu. Cepiva in cepljenje zagotovo predstavljajo enega ključnih mejnikov, s katerimi se človeštvo bojuje proti nalezljivim boleznim. Vsi dobro poznamo kar nekaj bolezni, ki smo jih s cepljenjem izkoreninili ali vsaj omejili,« je povedala Magajnejeva in opozorila tudi na dvome, ki se pojavljajo ob začetku cepljenja. »Po svoje je to razumljivo, saj naša in še posebej mlajša generacija ne pozna več teh nevarnih bolezni. Spomnim se svojih staršev, ki so zelo dobro poznali osebe, ki so zbolele ali umrle za davico, imele otroško paralizo ali težke poteke ošpic. Oni so vedeli, kaj cepljenje prinaša. Prav je, da se tega spomnimo in znanstvenikom, ki so pomagali v boju proti epidemiji, tudi zaupamo. Ne glede na to, da je razvoj cepiva trajal kratek čas, so bile narejene vse ustrezne kontrole in preverjanja, tako da lahko danes zaupamo, da imamo varno in učinkovito cepivo. Verjamem, da bo v resnici pripomoglo, da bomo pred koncem prihodnjega leta nekoliko drugače zaživeli in se bomo le spominjali današnjih ukrepov,« je še povedala in dodala, da smo šele na začetku te poti, zato je upoštevanje teh ukrepov še vedno nujno.
Zdravi mladi odrasli bi bili lahko cepljeni marca
Kot je znano, je v Slovenijo včeraj prispelo 9750 odmerkov cepiva, prihodnji četrtek ali petek pa pričakujemo še dodatno pošiljko, tako da bomo imeli še pred novim letom 16.575 odmerkov, toliko pa ga bomo nato vsak teden prejeli v januarju in februarju.
Po besedah Magajnejeve so vsi domovi za starejše dobili toliko cepiva, kolikor je bilo izraženega interesa pri stanovalcih, za zaposlene pa v sorazmernem deležu, saj cepiva v tem trenutku še ni zadosti. Cepljenja po domovih za starejše izvajajo zdravniki ali diplomirane medicinske sestre pod nadzorom zdravnika. Kot je dejala Magajnejeva, ponekod cepijo cepilne ekipe zdravstvenih domov, ponekod pa domski zdravniki ob pomoči domskih diplomiranih medicinskih sester. Stanovalce najprej pregleda zdravnik, po cepljenju pa ostanejo na opazovanju 15 minut.
»Tako kot vsako cepivo ali zdravilo so tudi tukaj možni pridruženi neželeni učinki, a kot poročajo iz držav, kjer so že cepili večje število prebivalcev, je možna le bolečina ali rdečina na mestu vboda, kakšnih večjih stranskih učinkov pa ni pričakovati. Kot vemo, so resni stranski učinki tudi pri drugih cepivih izjemno redki,« je še povedala državna sekretarka.
Po cepljenju stanovalcev v domovih bo cepivo namenjeno najbolj izpostavljenim zdravstvenim delavcem, nato tudi bolnikom in starejšim izven institucij, potem pa pride na vrsto splošna populacija.
Splošno prebivalstvo, torej zdravi mladi odrasli, bodo verjetno cepljeni marca ali morda nekoliko kasneje, veliko pa je odvisno tudi od tega, kako hitro bodo dovoljenja za uporabo dobila tudi cepiva drugih proizvajalcev, pravi Magajnejeva. Starejši od osemdeset let, ki živijo zunaj domov, pa bi lahko na vrsto prišli proti koncu januarja.
Premier Janša: cepivo je uspeh evropske znanosti
Premier Janez Janša je v izjavi za javnost pred Domom Danice Vogrinec v Mariboru začetek cepljenja označil za zadnjo tretjino spopada z epidemijo, za katerega računajo, da bo stoodstotno uspešen. »Če tega cepiva ne bi bilo, bi ob dosedanjih projekcijah iz epidemije izšli šele aprila, hkrati pa ne bi imeli garancij, da se ne bo ponovila. Pred nami je čas, ko je luč na koncu tunela vse močnejša, hkrati pa zelo občutljiv čas, ko je mogoče nekoliko težje biti previden, ker marsikdo že misli, da je že vse končano. Ni še vsega konec, vemo pa približno, kdaj bomo zmagali,« je dejal Janša in dodal, da bomo do konca epidemije morali kombinirati možnosti, ki jih prinaša cepivo, in kjer je to mogoče, s hitrimi testi omogočati nekatere sprostitve, žal pa tudi kombinirati ukrepe, ki smo jih poznali tudi doslej.
Prihod cepiva v EU in s tem tudi v Slovenijo v enakih količinah za vse članice je označil za velik uspeh evropske znanosti pa tudi dokaz razlogov za obstoj Evropske unije. Opozoril je na to, da je cepivo rezultat naporov znanosti in odločevalcev v Evropi, deloma Ameriki. Ni pomembno le, kdo je prvi, ampak tudi, da je cepivo varno, je dejal Janša.
Boj proti epidemiji v domovih za starejše je bil, kot pravi predsednik vlade, otežen tudi zato, ker v oskrbo starejših v zadnjih letih nismo veliko vlagali. »Ni sprejemljivo, da v 15 letih nismo zgradili nobenega novega doma in relativno malo izboljšali kvaliteto obstoječih. Če bi bil standard višji, bi bile lahko tudi žrtve bistveno manjše,« je dejal Janša, ki je v prihodnjih letih napovedal večja vlaganja v ta segment družbe.
Pripravljenost na cepljenje med Slovenci relativno visoka
Na vprašanje, kdaj se bo cepil, je premier odgovoril, da takoj, ko bo na vrsti. Dokler je v državi nekaj tisoč odmerkov cepiva, je cepljenje velik privilegij in je zato prav, da se upošteva vrstni red, ki ga je določila stroka, ne le pri nas, temveč tudi v EU.
Dodal je, da je pripravljenost za cepljenje v Sloveniji relativno visoka, zelo pomembno pa je, da je taka tudi v najbolj izpostavljenih kategorijah prebivalcev. »Verjamem, da bo potem, ko bodo učinki cepiva vidni tudi v okolici, v kateri živimo, zanimanje veliko večje,« je še povedal in dodal, da pripravljenost za cepljenje nima zveze s političnim prepričanjem, ampak gre za vprašanje zdravega razuma in zaupanja v znanost, glede tega, pa da smo Slovenci med bolj racionalnimi narodi.
Obvladovanje epidemije ne bo odvisno le od cepiva BioNTecha in Pfizerja, temveč tudi cepiv drugih proizvajalcev, med katerimi bodo nekatera odobrena in razdeljena že v prihodnjem mesecu. »Če bodo napovedi vsaj približno takšne, kot so zdaj, bo konec februarja samo zaradi cepljenja možno sproščati že številne ukrepe, med drugim tudi recimo promet čez notranje meje EU. Bodo pa določene zapore na zunanjih mejah tudi po tem, ko se bo situacija v EU že bistveno izboljšala,« je še dejal predsednik vlade in zaključil, da je naša skupna dolžnost, tako državljanov EU kot Slovencev, da del cepiv nato solidarnostno namenimo tudi drugim, predvsem v naši soseščini.