V sedmem protikoronskem zakonu vnovič dodatki za najbolj ranljive
Vlada je danes sprejela predlog sedmega protikoronskega zakona, ki ob dodatni pomoči za gospodarstvo vnovič prinaša enkratni krizni dodatek najbolj ranljivim skupinam prebivalstva - upokojencem, študentom, zaposlenim z najnižjimi plačami. Vrednost tokratnih ukrepov je 550 milijonov evrov, je povedal finančni minister Andrej Šircelj.
Ljubljana – »V tokratnem protikoronskem zakonu je vlada posebno pozornost namenila socialnim vprašanjem državljanov in državljank, predvsem najšibkejših,« je na novinarski konferenci po seji vlade povedal Šircelj.
Krizni dodatek bodo dobili upokojenci, študenti, prejemniki otroškega dodatka, starši z več otroki, starejši kmetje, zaposleni, ki prejemajo prejemke v višini do dveh minimalnih plač, je naštel minister. »Za vsakega novorojenega otroka bo država plačala 500 evrov,« je dodal.
Upokojenci s pokojninami do 714 evrov bodo vnovič prejeli dodatek, kot so ga že spomladi v prvem valu epidemije. Tokrat je predviden v treh različnih višinah, to je 130, 230 in 300 evrov. Izplačan bo skupaj s pokojnino za december.
Vsi zaposleni s plačami, nižjimi od dvakratnika minimalne plače, bodo prejeli 200 evrov. »Ta dodatek jim bodo izplačali delodajalci, tem pa bo izplačani znesek povrnila Finančna uprava RS,« je povedal minister.
Študentom bo finančna uprava izplačala po 150 evrov dodatka, prejemnikom otroškega dodatka do petega dohodkovnega razreda pa po 50 evrov na otroka. Družine s tremi otroki bodo prejele 100 evrov, družine s štirimi ali več otroki pa 200 evrov.
Za kmete z nizkimi prejemki, ki so starejši od 65 let, je dodatek predviden v višini 150 evrov.
Verskim uslužbencem predlog zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covida-19 vnovič prinaša mesečni temeljni dohodek v višini 700 evrov, država jim bo poravnala tudi socialne prispevke.
Za zaposlene v bolnišnicah in domovih za starejše je predvideno zvišanje urne postavke za najmanj 30 odstotkov. »Tistim zdravstvenim delavcem, ki delajo v posebnih rizičnih pogojih, tudi v okviru javnih del, se bo urna postavka povečala za 65 odstotkov,« je dodal minister.
»Socialna komponenta tega paketa je precejšnja, verjamemo pa, da bodo ta izplačila izboljšala socialni položaj tistih, ki so teh dodatkov najbolj potrebni,« je dejal Šircelj.
Medicinski pripomočki, ki so potrebni v boju proti covidu-19, bodo še do konca leta 2022 oproščeni plačila DDV.
Predlog zakona predvideva tudi dodatne ukrepe za podjetja, ki jih je prizadela epidemija covida-19. Pri delnem kritju fiksnih stroškov podjetij, ki ga je uveljavil šesti protikoronski zakon, se denimo povračilo teh stroškov lahko podvoji do 2000 evrov mesečno na zaposlenega.
Država bo financirala nakupe antigenskih hitrih testov na virus sars-cov-2 v gospodarstvu. Tista podjetja, ki jih je koronska kriza najbolj prizadela, bodo lahko tudi koristila posebna posojila SID banke in Slovenskega podjetniškega sklada z državnim jamstvom.
V zakonskem besedilu je po Šircljevih besedah zapisana tudi rešitev za najemnike poslovnih prostorov, ki niso v lasti države ali občin in jim zato v primeru upada prihodkov zaradi epidemije ne pripada oprostitev plačila najemnine.
Predlog zakona podaljšuje pomoč izvajalcem cestnega prevoza potnikov. Na voljo bo tako izvajalcem javnega potniškega prometa kot občasnih prevozov potnikov in šolskih prevozov. Delno kritje izpada prihodkov je predvideno tudi za železniški potniški promet.
Za ves čas trajanja razglašene epidemije predlog zakona uvaja tudi začasno denarno nadomestilo plače zaradi izgube zaposlitve, in sicer za tiste, ki jim je od 18. oktobra dalje pogodba o zaposlitvi prenehala iz poslovnega razloga oz. se jim je iztekla pogodba o zaposlitvi za določen čas.
V enem od osnutkov sedmega protikoronskega zakona, ki je pred časom krožil v javnosti, je bila zapisana tudi zamrznitev minimalne plače. »V danes sprejetem predlogu zakona te določbe ni,« je zagotovil Šircelj. Sam meni, da bi se morali o tem vprašanju dogovoriti delodajalci in delojemalci sami.
Čeprav morajo biti trgovine ob nedeljah zaprte, pa sta predvideni dve izjemi - 27. decembra in 3. januarja. Glede te določbe je Šircelj sicer dejal, da bo vse odvisno od epidemiološke slike.