Za mlade bralce je dobro le najboljše: ilustracije Damijana Stepančiča dodajo besedilu novo razsežnost. / Foto: Luka Rener

Ko ilustracije zaživijo

V tržiški galeriji Atrij bo do 3. marca na ogled razstava Oživljene zgodbe večkrat nagrajenega ilustratorja Damijana Stepančiča.

Tržič - Likovnega ustvarjalca Damijana Stepančiča spremlja ljubezen do ilustracij že od malih nog, ko ga je povsem očaral barviti svet slikanic. Predvsem so mu bile všeč tiste, katere ilustracije so znale govoriti same zase in niso zgolj togo prikazovale tistega, o čemer je govorilo besedilo. Ta vzorec – z risbo dodati besedilu nekaj novega – je postal vodilo Stepančičevega ustvarjanja. »Mladi bralci so po svoje še bolj zahtevni kot odrasli, takoj prepoznajo kakovostno ilustracijo, ki jih zna pritegniti, jim vzburkati domišljijo. V dobi odraščanja so vizualne podobe, ki jih obkrožajo, zelo pomembne, zato pa si mladi tudi zaslužijo najboljše,« pravi Stepančič, ki se je po diplomi v sredini devetdesetih na slikarskem oddelku Akademije za likovno umetnost v Ljubljani še bolj posvetil ilustraciji knjižnih del, prepoznavne pa so tudi njegove ilustracije v mnogih revijah.

V dobrem desetletju, ki je sledilo, je bil Stepančič za svoje plodovito delo večkrat nagrajen. Tako je med drugim prejel nagrado za izvirne zamisli na Bienalu ilustracije v Ljubljani, dve Smrekarjevi plaketi, dve Levstikovi nagradi, pred kratkim pa je za ilustracije Prešernove Zdravljice zasluženo prejel nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico. S svojimi prepoznavnimi ilustracijami, ki v avtorskem dopolnjevanju zgodbe združujejo raznolike tehnike od akrila, tuša do kolaža, je Stepančič opremil že mnoge otroške ter mladinske knjige, pesmarice pa tudi učbenike, med drugimi otroške pesmi Daneta Zajca in Toneta Pavčka, pa Flisarjevega Čarovnikovega vajenca, še posebno ustvarjalno vez pa je spletel z napetimi domišljijskimi zgodbami Petra Svetine.

Na odprtju razstave v Atriju se je Stepančič obiskovalcem – skozi pogovor s kustosinjo razstave Janito Košir, sodelovala pa je tudi knjižna založnica Irena Miš Svoljšak – predstavil kot samosvoj in večplasten avtor, ki se med drugim ukvarja tudi s stripom, lutkami in animacijo. Stepančičeve razstavljene ilustracije pričajo o širini njegovega akademskega likovnega znanja, obenem pa je v njih mogoče vseskozi čutiti originalno otroško navihanost, ki jo izžarevajo ter tako dokazujejo, da so resnično porojene iz mladostne, iskrene, usodne ljubezni do narisanih podob – podob, ki nas spremljajo vse življenje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / torek, 21. maj 2019 / 14:01

Odbojkarji zbrani v Kranjski Gori

Kranjska Gora – Slovenska moška odbojkarska reprezentanca se je minuli konec tedna zbrala v Kranjski Gori in začela priprave na letošnjo sezono, v kateri varovance novega selektorja Alberta Giulian...

Objavljeno na isti dan


Kultura / ponedeljek, 8. december 2008 / 07:00

Most med srednjeveškimi mesti

Škofja Loka - Na rojstni dan slovenskega pesnika Franceta Prešerna so v Škofji Loki odprli razstavo, ki ima več kot le umetniški pomen. V mali razstavni galeriji občine svoje ris...

Zanimivosti / ponedeljek, 8. december 2008 / 07:00

Muslimani praznujejo bajram

Muslimani, živeči v Sloveniji, v ponedeljek, 8. decembra, praznujejo enega od svojih največjih praznikov - kurbanski ali hadžijski bajram.

Splošno / ponedeljek, 8. december 2008 / 07:00

Glikemični indeks ne pomaga samo sladkornim bolnikom

Ena od prvih nalog, ki jih pred bolnike z na novo diagnosticirano sladkorno boleznijo tipa 2 običajno postavi zdravnik, je zmanjšanje telesne teže.

Kranj / ponedeljek, 8. december 2008 / 07:00

Stražiški kulturni teden

V Stražišču je minuli teden potekal kulturni teden.

Šenčur / ponedeljek, 8. december 2008 / 07:00

Zemlje za 3500 gradbenih parcel

V občini Šenčur je kar 176 hektarjev nepozidanih stavbnih zemljišč oziroma za več kot 3500 minimalnih gradbenih parcel.