Ko ilustracije zaživijo
V tržiški galeriji Atrij bo do 3. marca na ogled razstava Oživljene zgodbe večkrat nagrajenega ilustratorja Damijana Stepančiča.
Tržič - Likovnega ustvarjalca Damijana Stepančiča spremlja ljubezen do ilustracij že od malih nog, ko ga je povsem očaral barviti svet slikanic. Predvsem so mu bile všeč tiste, katere ilustracije so znale govoriti same zase in niso zgolj togo prikazovale tistega, o čemer je govorilo besedilo. Ta vzorec – z risbo dodati besedilu nekaj novega – je postal vodilo Stepančičevega ustvarjanja. »Mladi bralci so po svoje še bolj zahtevni kot odrasli, takoj prepoznajo kakovostno ilustracijo, ki jih zna pritegniti, jim vzburkati domišljijo. V dobi odraščanja so vizualne podobe, ki jih obkrožajo, zelo pomembne, zato pa si mladi tudi zaslužijo najboljše,« pravi Stepančič, ki se je po diplomi v sredini devetdesetih na slikarskem oddelku Akademije za likovno umetnost v Ljubljani še bolj posvetil ilustraciji knjižnih del, prepoznavne pa so tudi njegove ilustracije v mnogih revijah.
V dobrem desetletju, ki je sledilo, je bil Stepančič za svoje plodovito delo večkrat nagrajen. Tako je med drugim prejel nagrado za izvirne zamisli na Bienalu ilustracije v Ljubljani, dve Smrekarjevi plaketi, dve Levstikovi nagradi, pred kratkim pa je za ilustracije Prešernove Zdravljice zasluženo prejel nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico. S svojimi prepoznavnimi ilustracijami, ki v avtorskem dopolnjevanju zgodbe združujejo raznolike tehnike od akrila, tuša do kolaža, je Stepančič opremil že mnoge otroške ter mladinske knjige, pesmarice pa tudi učbenike, med drugimi otroške pesmi Daneta Zajca in Toneta Pavčka, pa Flisarjevega Čarovnikovega vajenca, še posebno ustvarjalno vez pa je spletel z napetimi domišljijskimi zgodbami Petra Svetine.
Na odprtju razstave v Atriju se je Stepančič obiskovalcem – skozi pogovor s kustosinjo razstave Janito Košir, sodelovala pa je tudi knjižna založnica Irena Miš Svoljšak – predstavil kot samosvoj in večplasten avtor, ki se med drugim ukvarja tudi s stripom, lutkami in animacijo. Stepančičeve razstavljene ilustracije pričajo o širini njegovega akademskega likovnega znanja, obenem pa je v njih mogoče vseskozi čutiti originalno otroško navihanost, ki jo izžarevajo ter tako dokazujejo, da so resnično porojene iz mladostne, iskrene, usodne ljubezni do narisanih podob – podob, ki nas spremljajo vse življenje.