Zgodovino društva »pišejo« koraki
Člane Romarskega društva ŠmaR Žiri že dvajset let združujejo skupna romanja in spoznavanje božjepotnih krajev. Društvo združuje 77 članov, od tega jih je 62 šmarničnih romarjev.
Žiri – Pod imenom Društvo šmarnični romarji so leta 2000 ustanovili najprej zasebno združenje laikov katoliške cerkve po kanonskem pravu, še istega leta pa so člani na občnem zboru sprejeli statut, ki ga je potrdila tudi upravna enota. Ob letošnji obnovi statuta so se preimenovali v Romarsko društvo ŠmaR Žiri in so po besedah predsednika društva Matjaža Oblaka edino društvo v Sloveniji, ki je registrirano tako po civilnem kot kanonskem pravu.
Društvo ŠmaR združuje 77 članov, od tega jih je 62 šmarničnih romarjev. Omenjeni naziv člani dobijo, ko trikrat romajo na Brezje in dvakrat na daljše romanje. »Vsako leto opravimo od štiri do pet krajših romanj, poleti pa še eno daljše, letos je bilo to v Belo krajino k Trem Faram,« je pojasnil Oblak in dodal, da so v vseh dvajsetih letih doslej izpeljali 114 romanj, na katerih so skupaj prehodili okrog 5500 kilometrov. Z njimi je doslej romalo že 2651 romarjev, povprečno 23 na romanje. Za romanje ŠmaR šteje le tisto romanje, ki se začne v Žireh, za organizacijo romanj pa zdaj že sedem let skrbi Nuša Svoljšak. Člani društva so v nekoč zanemarjenem zvoniku cerkve sv. Martina, ki jim ga je župnija Žiri odstopila v brezplačen najem, uredili tudi galerijo, v kateri so doslej pripravili 49 različnih razstav, povprečno štiri na leto. S posebno razstavo v zvoniku so želeli zaznamovati tudi dvajsetletnico delovanja njihovega društva, a jim je odprtje v novembru preprečila epidemija novega koronavirusa. Prav tako so morali na poznejši čas preložiti izdajo posebnega zbornika ob jubileju, je pojasnil Oblak.
Posebnost društva ŠmaR so tudi nazivi organov oziroma funkcionarjev: upravni odbor je vrh, predsednik je božjepotnik, tajnik organizator in blagajnik kronist. »Član je vedno tudi vsakokratni župnik Župnije Žiri, ki se imenuje duhovnik,« je dejal Oblak. Društvo ima svoj žig, namesto praporja pa gorjačo, na kateri so zapisani vsi dosedanji božjepotniki. Uniformo pa predstavlja ogrinjalo.