Špela Kuhar in Robert Potokar, Zgodbe slovenske arhitekture, Beletrina, Ljubljana, 2020, 480 strani

Zgodbe slovenske arhitekture

»Vsaki umetnosti se lahko izognemo, a arhitektura je vedno okoli nas! Zato je pomembno, da arhitekturo poznamo in da se zavedamo, kako močno vpliva na nas. Kateri je naš najljubši prostor, ga znamo opisati, kaj je tisto, zaradi česar nam je ljub? Je to svetloba, pogled z okna, višina prostora, oprema ali samo določen kos pohištva, rastline ali morda kaj drugega? Kako nam lahko poznavanje arhitekture pomaga pri oblikovanju našega doma? Iz zgodb se izlušči tudi spoznanje, da so najkakovostnejše stavbe premislili in izsanjali odlični arhitekti, ki so v ustvarjalnem procesu odgovarjali na želje naročnikov in jim prostor naredili po njihovi meri. Da je pomembno, da je nekdo, ki je vse od študija vpet v načrtovanje stavb in živi z arhitekturo, bolj usposobljen za načrtovanje kot laik, ki se mu zdi, da zmore sam. Ena od pomembnih tematik našega prostora je tudi varovanje naše kulturne dediščine. Vse prevečkrat se rušijo stare stavbe, katerih lastniki niso uspeli poiskati rešitve in možnosti prenove, ki bi bila primerna za sodobni način bivanja. A dobri arhitekti, nekateri so se posvetili izključno prenovam, dobesedno delajo čudeže – nekaj teh je zbranih tudi v tej knjigi. Stroka bi si želela čim več prenov starih stavb. Z njimi se ohranja kulturna dediščina, krepi pa se tudi zavest o narodni identiteti. V zadnjem času pa je zelo pomembno tudi dejstvo, da so prenove trajnostnejše od novogradenj. Namen knjige je tudi spodbuditi odkrivanje in spoznavanje slovenske arhitekture. Zakaj si ne bi med nedeljskim izletom poleg obiska muzeja ali sprehoda v naravi ogledali izbrane arhitekture? Odkrivanje arhitekture in prostora skozi neposreden stik pusti globlji vtis, bogati naš notranji svet in nam širi obzorja.« (str. 13–14)

Petdeset zgodb o slovenski arhitekturi skozi čas, prostor in ustvarjalce. Tak bi lahko bil podnaslov te odlične, zelo berljive in bogato ilustrirane knjige. V njej je tudi več gorenjskih zgodb. Denimo: Bližnja soseda, renesančna gradova grad Strmol in grad Brdo pri Kranju; Kozolci, posebnost, ki je zaznamovala slovensko krajino; Slovenski narodni slog, ustvarjanje zakoncev Vurnik; Ravnikarjev Kranj, paviljonsko zasnovana arhitektura ustvarja novo podobo povojnega Kranja; Bivaki, zavetišča v gorah, ponovni razcvet bivakov v Sloveniji … Avtorja nas skozi zgodbe vodita po slovenski arhitekturni krajini tako, da jima prav radi sledimo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / nedelja, 20. maj 2007 / 07:00

Jeseniške šivilje ne gredo na cesto

Nekdanja delovna enota Gorenjskih oblačil Kranj na Slovenskem Javorniku uspešno nadaljuje samostojno poslovno pot.

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 15. junij 2007 / 07:00

Grafit na "gasilskem" zidu

Na dvorišču gasilskega doma na Jesenicah so pred časom v dobrih tristo urah prostovoljnega dela uredili zid in ga primerno poslikali. Pohvala gasilski ekipi z...

Radovljica / petek, 15. junij 2007 / 07:00

Niso hoteli predati orožja

Radovljica – Prejšnji teden so se v Radovljici srečali poveljniki šestnajstih občinskih štabov Teritorialne obrambe, ki leta 1990 niso oddali orožja tedanji JLA in s tem preprečili popolno...

Zanimivosti / petek, 15. junij 2007 / 07:00

Zvesti Gorenjskemu glasu

Danes predstavljamo Drago in Vinka Fortuna s Trstenika. Draga pravi, da se mogoče niti ne zavedata, ali jima priimek prinaša srečo (fortuna pomeni sreča). Spoznala sta se na Goln...

Gospodarstvo / petek, 15. junij 2007 / 07:00

Gorenjska banka spet najboljša

Angleški Finance Central Europe je petič zapored razglasil Gorenjsko banko za najboljšo banko v Sloveniji.

Radovljica / petek, 15. junij 2007 / 07:00

Slaba in preobremenjena cesta

Občina bo izdala odločbo o prepovedi vožnje s tovornjaki po Šercerjevi ulici.