Špela Kuhar in Robert Potokar, Zgodbe slovenske arhitekture, Beletrina, Ljubljana, 2020, 480 strani

Zgodbe slovenske arhitekture

»Vsaki umetnosti se lahko izognemo, a arhitektura je vedno okoli nas! Zato je pomembno, da arhitekturo poznamo in da se zavedamo, kako močno vpliva na nas. Kateri je naš najljubši prostor, ga znamo opisati, kaj je tisto, zaradi česar nam je ljub? Je to svetloba, pogled z okna, višina prostora, oprema ali samo določen kos pohištva, rastline ali morda kaj drugega? Kako nam lahko poznavanje arhitekture pomaga pri oblikovanju našega doma? Iz zgodb se izlušči tudi spoznanje, da so najkakovostnejše stavbe premislili in izsanjali odlični arhitekti, ki so v ustvarjalnem procesu odgovarjali na želje naročnikov in jim prostor naredili po njihovi meri. Da je pomembno, da je nekdo, ki je vse od študija vpet v načrtovanje stavb in živi z arhitekturo, bolj usposobljen za načrtovanje kot laik, ki se mu zdi, da zmore sam. Ena od pomembnih tematik našega prostora je tudi varovanje naše kulturne dediščine. Vse prevečkrat se rušijo stare stavbe, katerih lastniki niso uspeli poiskati rešitve in možnosti prenove, ki bi bila primerna za sodobni način bivanja. A dobri arhitekti, nekateri so se posvetili izključno prenovam, dobesedno delajo čudeže – nekaj teh je zbranih tudi v tej knjigi. Stroka bi si želela čim več prenov starih stavb. Z njimi se ohranja kulturna dediščina, krepi pa se tudi zavest o narodni identiteti. V zadnjem času pa je zelo pomembno tudi dejstvo, da so prenove trajnostnejše od novogradenj. Namen knjige je tudi spodbuditi odkrivanje in spoznavanje slovenske arhitekture. Zakaj si ne bi med nedeljskim izletom poleg obiska muzeja ali sprehoda v naravi ogledali izbrane arhitekture? Odkrivanje arhitekture in prostora skozi neposreden stik pusti globlji vtis, bogati naš notranji svet in nam širi obzorja.« (str. 13–14)

Petdeset zgodb o slovenski arhitekturi skozi čas, prostor in ustvarjalce. Tak bi lahko bil podnaslov te odlične, zelo berljive in bogato ilustrirane knjige. V njej je tudi več gorenjskih zgodb. Denimo: Bližnja soseda, renesančna gradova grad Strmol in grad Brdo pri Kranju; Kozolci, posebnost, ki je zaznamovala slovensko krajino; Slovenski narodni slog, ustvarjanje zakoncev Vurnik; Ravnikarjev Kranj, paviljonsko zasnovana arhitektura ustvarja novo podobo povojnega Kranja; Bivaki, zavetišča v gorah, ponovni razcvet bivakov v Sloveniji … Avtorja nas skozi zgodbe vodita po slovenski arhitekturni krajini tako, da jima prav radi sledimo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / torek, 10. oktober 2006 / 06:00

Rock na podeželju ne gre

Da napolniš športno dvorano v Cerkljah na Gorenjskem je pravzaprav edini recept, da med nastopajoče uvrstiš imena, kot so Slak, Avsenik, Saška Lendero, Atomik Harmonik. V petek pa so za...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / / 07:00

V živo in od blizu z Juretom Godlerjem

Danes bo v prostorih MKC Pri rdeči Ostrigi potekal pogovor z mladim igralcem, komikom, komponistom, piscem in še čim, Juretom Godlerjem. Godler je znan predvsem kot odličen imitator različ...

Zanimivosti / / 07:00

Kaj menite o letošnji Emi, slovenskem izboru pesmi za Evrovizijo?

Bralci komentirate aktualne dogodke

Kranj / / 07:00

Praznik kulture in domoljubja

Predsednik države Danilo Türk je v nedeljo položil venec na Prešernov grob, se nato sprehodil skozi praznični Kranj in popoldne spregovoril pred pesnikovo rojstno hišo v Vrbi na osrednji prireditvi ob...

Zanimivosti / / 07:00

Anketa: Šolo čaka novo življenje

Stara šola v Žireh je bila minuli vikend polna kot že dolgo ne. Ob petkovem slavnostnem odprtju smo nekaj navzočih vprašali, kako pomemben je takšen objekt za Žiri in o primernosti vsebine v njem.

Zanimivosti / / 07:00

Z besedo proti vojni

Marjeta Žebovec je v prostorih Gorenjskega glasa priredila literarno-glasbeni recital, popestrili pa so ga fantje iz pevskega društva Zasavski fantje.