Špela Kuhar in Robert Potokar, Zgodbe slovenske arhitekture, Beletrina, Ljubljana, 2020, 480 strani

Zgodbe slovenske arhitekture

»Vsaki umetnosti se lahko izognemo, a arhitektura je vedno okoli nas! Zato je pomembno, da arhitekturo poznamo in da se zavedamo, kako močno vpliva na nas. Kateri je naš najljubši prostor, ga znamo opisati, kaj je tisto, zaradi česar nam je ljub? Je to svetloba, pogled z okna, višina prostora, oprema ali samo določen kos pohištva, rastline ali morda kaj drugega? Kako nam lahko poznavanje arhitekture pomaga pri oblikovanju našega doma? Iz zgodb se izlušči tudi spoznanje, da so najkakovostnejše stavbe premislili in izsanjali odlični arhitekti, ki so v ustvarjalnem procesu odgovarjali na želje naročnikov in jim prostor naredili po njihovi meri. Da je pomembno, da je nekdo, ki je vse od študija vpet v načrtovanje stavb in živi z arhitekturo, bolj usposobljen za načrtovanje kot laik, ki se mu zdi, da zmore sam. Ena od pomembnih tematik našega prostora je tudi varovanje naše kulturne dediščine. Vse prevečkrat se rušijo stare stavbe, katerih lastniki niso uspeli poiskati rešitve in možnosti prenove, ki bi bila primerna za sodobni način bivanja. A dobri arhitekti, nekateri so se posvetili izključno prenovam, dobesedno delajo čudeže – nekaj teh je zbranih tudi v tej knjigi. Stroka bi si želela čim več prenov starih stavb. Z njimi se ohranja kulturna dediščina, krepi pa se tudi zavest o narodni identiteti. V zadnjem času pa je zelo pomembno tudi dejstvo, da so prenove trajnostnejše od novogradenj. Namen knjige je tudi spodbuditi odkrivanje in spoznavanje slovenske arhitekture. Zakaj si ne bi med nedeljskim izletom poleg obiska muzeja ali sprehoda v naravi ogledali izbrane arhitekture? Odkrivanje arhitekture in prostora skozi neposreden stik pusti globlji vtis, bogati naš notranji svet in nam širi obzorja.« (str. 13–14)

Petdeset zgodb o slovenski arhitekturi skozi čas, prostor in ustvarjalce. Tak bi lahko bil podnaslov te odlične, zelo berljive in bogato ilustrirane knjige. V njej je tudi več gorenjskih zgodb. Denimo: Bližnja soseda, renesančna gradova grad Strmol in grad Brdo pri Kranju; Kozolci, posebnost, ki je zaznamovala slovensko krajino; Slovenski narodni slog, ustvarjanje zakoncev Vurnik; Ravnikarjev Kranj, paviljonsko zasnovana arhitektura ustvarja novo podobo povojnega Kranja; Bivaki, zavetišča v gorah, ponovni razcvet bivakov v Sloveniji … Avtorja nas skozi zgodbe vodita po slovenski arhitekturni krajini tako, da jima prav radi sledimo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / sobota, 25. maj 2013 / 07:00

Na ukradenih posodah je eksploziv

Kamnik - Policijsko upravo Ljubljana so v četrtek dopoldne obvestili o tatvini predmetov in barvnih kovin iz podjetja na območju Kamnika, ki so jo neznani storilci izvršili od 15. maja do...

Objavljeno na isti dan


Šport / petek, 22. februar 2008 / 07:00

Baltič ni več trener blejskih odbojkarjev

Iz vodstva moštva ACH Volley so danes sporočili, da so prekinili sodelovanje z dosedanjim glavnim trenerjem ekipe Dragutinom Baltičem.

GG Plus / petek, 22. februar 2008 / 07:00

Po gradu smo se otroci vozili s kolesi

Franc Kersnik z Brda pri Lukovici, najstarejši še živeči vnuk pisatelja Janka Kersnika in lastnik gradu Brdo, jutri praznuje svoj devetdeseti rojstni dan.

GG Plus / petek, 22. februar 2008 / 07:00

Ni se nam več treba boriti golih rok

Obrambni minister Karl Erjavec te dni v okviru predsedovanja Slovenije Evropski uniji na Brdu gosti kolege ministre evropskih držav.

Splošno / petek, 22. februar 2008 / 07:00

Vprašanja in pobude

(Iz gradiva za sejo občinskega sveta)

GG Plus / petek, 22. februar 2008 / 07:00

Tako na Kosovu kot na Koroškem

Zdi se, da si v tem težkem času za Srbe med Slovenci skoraj nihče ne postavlja vprašanja (vsaj na glas ne), ki je več kot na mestu: jim lahko ob izgubi Kosova pomagamo še drugače, kot da jim (s figo v...