Špela Kuhar in Robert Potokar, Zgodbe slovenske arhitekture, Beletrina, Ljubljana, 2020, 480 strani

Zgodbe slovenske arhitekture

»Vsaki umetnosti se lahko izognemo, a arhitektura je vedno okoli nas! Zato je pomembno, da arhitekturo poznamo in da se zavedamo, kako močno vpliva na nas. Kateri je naš najljubši prostor, ga znamo opisati, kaj je tisto, zaradi česar nam je ljub? Je to svetloba, pogled z okna, višina prostora, oprema ali samo določen kos pohištva, rastline ali morda kaj drugega? Kako nam lahko poznavanje arhitekture pomaga pri oblikovanju našega doma? Iz zgodb se izlušči tudi spoznanje, da so najkakovostnejše stavbe premislili in izsanjali odlični arhitekti, ki so v ustvarjalnem procesu odgovarjali na želje naročnikov in jim prostor naredili po njihovi meri. Da je pomembno, da je nekdo, ki je vse od študija vpet v načrtovanje stavb in živi z arhitekturo, bolj usposobljen za načrtovanje kot laik, ki se mu zdi, da zmore sam. Ena od pomembnih tematik našega prostora je tudi varovanje naše kulturne dediščine. Vse prevečkrat se rušijo stare stavbe, katerih lastniki niso uspeli poiskati rešitve in možnosti prenove, ki bi bila primerna za sodobni način bivanja. A dobri arhitekti, nekateri so se posvetili izključno prenovam, dobesedno delajo čudeže – nekaj teh je zbranih tudi v tej knjigi. Stroka bi si želela čim več prenov starih stavb. Z njimi se ohranja kulturna dediščina, krepi pa se tudi zavest o narodni identiteti. V zadnjem času pa je zelo pomembno tudi dejstvo, da so prenove trajnostnejše od novogradenj. Namen knjige je tudi spodbuditi odkrivanje in spoznavanje slovenske arhitekture. Zakaj si ne bi med nedeljskim izletom poleg obiska muzeja ali sprehoda v naravi ogledali izbrane arhitekture? Odkrivanje arhitekture in prostora skozi neposreden stik pusti globlji vtis, bogati naš notranji svet in nam širi obzorja.« (str. 13–14)

Petdeset zgodb o slovenski arhitekturi skozi čas, prostor in ustvarjalce. Tak bi lahko bil podnaslov te odlične, zelo berljive in bogato ilustrirane knjige. V njej je tudi več gorenjskih zgodb. Denimo: Bližnja soseda, renesančna gradova grad Strmol in grad Brdo pri Kranju; Kozolci, posebnost, ki je zaznamovala slovensko krajino; Slovenski narodni slog, ustvarjanje zakoncev Vurnik; Ravnikarjev Kranj, paviljonsko zasnovana arhitektura ustvarja novo podobo povojnega Kranja; Bivaki, zavetišča v gorah, ponovni razcvet bivakov v Sloveniji … Avtorja nas skozi zgodbe vodita po slovenski arhitekturni krajini tako, da jima prav radi sledimo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Rekreacija / torek, 20. december 2022 / 16:50

Emilija - Romanja, 9. del

Po cestah, kjer smo se vozili, smo le redko srečali hitre in nervozne voznike. Opazili smo celo, da so do kolesarjev prav tolerantni.Z eno skupino smo se s poti Via Panoramica vračali po šir...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Varno in zdravo na soncu

Zmerno sončenje ugodno vpliva na zdravje ljudi, nevarno pa je prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom. Poleg senčne lege, ustrezne obleke, pokrival in očal so varovalni pripravki za sončenje najpomem...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hrustljavo, zdravo, tudi pikantno

Solate pri žaru ne smejo manjkati

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Francoza spet v napadu

Citroën Berlingo in Peugeot Partner bosta spet agresivno nastopila v razredu križancev med osebnimi avtomobili in lahkimi dostavniki.

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Premišljeno z zdravili

Zdravila sodijo med nevarne odpadke, zato jih po uporabi ali preteku roka uporabnosti nikar ne mečite v smeti ali v straniščno školjko. Komunalna podjetja imajo zbiralne akcije nevarnih odpadkov, na v...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hudičev sadež na prestolu svetovne prehrane

Kdaj smo se na Slovenskem prvič srečali s krompirjem, ni povsem jasno, domneva pa se, da v tridesetih letih 18. stoletja. Dobra tri desetletja kasneje, natančneje 16. maja 1767, je Marija Terezija pod...