Špela Kuhar in Robert Potokar, Zgodbe slovenske arhitekture, Beletrina, Ljubljana, 2020, 480 strani

Zgodbe slovenske arhitekture

»Vsaki umetnosti se lahko izognemo, a arhitektura je vedno okoli nas! Zato je pomembno, da arhitekturo poznamo in da se zavedamo, kako močno vpliva na nas. Kateri je naš najljubši prostor, ga znamo opisati, kaj je tisto, zaradi česar nam je ljub? Je to svetloba, pogled z okna, višina prostora, oprema ali samo določen kos pohištva, rastline ali morda kaj drugega? Kako nam lahko poznavanje arhitekture pomaga pri oblikovanju našega doma? Iz zgodb se izlušči tudi spoznanje, da so najkakovostnejše stavbe premislili in izsanjali odlični arhitekti, ki so v ustvarjalnem procesu odgovarjali na želje naročnikov in jim prostor naredili po njihovi meri. Da je pomembno, da je nekdo, ki je vse od študija vpet v načrtovanje stavb in živi z arhitekturo, bolj usposobljen za načrtovanje kot laik, ki se mu zdi, da zmore sam. Ena od pomembnih tematik našega prostora je tudi varovanje naše kulturne dediščine. Vse prevečkrat se rušijo stare stavbe, katerih lastniki niso uspeli poiskati rešitve in možnosti prenove, ki bi bila primerna za sodobni način bivanja. A dobri arhitekti, nekateri so se posvetili izključno prenovam, dobesedno delajo čudeže – nekaj teh je zbranih tudi v tej knjigi. Stroka bi si želela čim več prenov starih stavb. Z njimi se ohranja kulturna dediščina, krepi pa se tudi zavest o narodni identiteti. V zadnjem času pa je zelo pomembno tudi dejstvo, da so prenove trajnostnejše od novogradenj. Namen knjige je tudi spodbuditi odkrivanje in spoznavanje slovenske arhitekture. Zakaj si ne bi med nedeljskim izletom poleg obiska muzeja ali sprehoda v naravi ogledali izbrane arhitekture? Odkrivanje arhitekture in prostora skozi neposreden stik pusti globlji vtis, bogati naš notranji svet in nam širi obzorja.« (str. 13–14)

Petdeset zgodb o slovenski arhitekturi skozi čas, prostor in ustvarjalce. Tak bi lahko bil podnaslov te odlične, zelo berljive in bogato ilustrirane knjige. V njej je tudi več gorenjskih zgodb. Denimo: Bližnja soseda, renesančna gradova grad Strmol in grad Brdo pri Kranju; Kozolci, posebnost, ki je zaznamovala slovensko krajino; Slovenski narodni slog, ustvarjanje zakoncev Vurnik; Ravnikarjev Kranj, paviljonsko zasnovana arhitektura ustvarja novo podobo povojnega Kranja; Bivaki, zavetišča v gorah, ponovni razcvet bivakov v Sloveniji … Avtorja nas skozi zgodbe vodita po slovenski arhitekturni krajini tako, da jima prav radi sledimo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / sreda, 19. oktober 2016 / 11:43

Večina postopkov končanih

Na Upravni enoti Radovljica je od vloženih 581 zahtevkov za denacionalizacijo ostalo nerešenih le še pet zadev. Najobsežnejši in najzahtevnejši je bil zahtevek Nadškofije Ljubljana, ki je po odločitvi...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 23. februar 2009 / 07:00

104-letna Menžarjeva Tončka najstarejša občanka

Stari ljudje so nekaj posebnega. Vedno imajo čas, kar je danes redkost. Antoniji Žbontar - 104-letni gospe, doma iz Kamne Gorice, je uspelo zaustaviti proces staranja, saj ne pozna tipičnih starostnih...

Cerklje na Gorenjskem / ponedeljek, 23. februar 2009 / 07:00

Azbest v vodi ni nevaren

V Komunali Kranj zagotavljajo, da zaradi azbestno-cementnih cevi pitna voda ni zdravju nevarna.

Železniki / ponedeljek, 23. februar 2009 / 07:00

Dodatni prostori za knjižnico

Krajevni knjižnici Ivana Tavčarja v Železnikih, ki ima prostore na Češnjici, se letos obeta širitev.

Šport / ponedeljek, 23. februar 2009 / 07:00

Trenerski poklic dolgoletna želja

Urška Potočnik, nekdanja odlična plavalka, svoje bogato znanje posreduje mlajšim radovljiškim plavalcem.

Zanimivosti / ponedeljek, 23. februar 2009 / 07:00

Invalidu voziček za šport

Petina od 105 članov Društva paraplegikov Gorenjske je dejavna, mnogi tudi v športu. Za enega svojih novih članov želi društvo kupiti invalidski voziček, ki bo primeren za sedečo košarko.