Špela Kuhar in Robert Potokar, Zgodbe slovenske arhitekture, Beletrina, Ljubljana, 2020, 480 strani

Zgodbe slovenske arhitekture

»Vsaki umetnosti se lahko izognemo, a arhitektura je vedno okoli nas! Zato je pomembno, da arhitekturo poznamo in da se zavedamo, kako močno vpliva na nas. Kateri je naš najljubši prostor, ga znamo opisati, kaj je tisto, zaradi česar nam je ljub? Je to svetloba, pogled z okna, višina prostora, oprema ali samo določen kos pohištva, rastline ali morda kaj drugega? Kako nam lahko poznavanje arhitekture pomaga pri oblikovanju našega doma? Iz zgodb se izlušči tudi spoznanje, da so najkakovostnejše stavbe premislili in izsanjali odlični arhitekti, ki so v ustvarjalnem procesu odgovarjali na želje naročnikov in jim prostor naredili po njihovi meri. Da je pomembno, da je nekdo, ki je vse od študija vpet v načrtovanje stavb in živi z arhitekturo, bolj usposobljen za načrtovanje kot laik, ki se mu zdi, da zmore sam. Ena od pomembnih tematik našega prostora je tudi varovanje naše kulturne dediščine. Vse prevečkrat se rušijo stare stavbe, katerih lastniki niso uspeli poiskati rešitve in možnosti prenove, ki bi bila primerna za sodobni način bivanja. A dobri arhitekti, nekateri so se posvetili izključno prenovam, dobesedno delajo čudeže – nekaj teh je zbranih tudi v tej knjigi. Stroka bi si želela čim več prenov starih stavb. Z njimi se ohranja kulturna dediščina, krepi pa se tudi zavest o narodni identiteti. V zadnjem času pa je zelo pomembno tudi dejstvo, da so prenove trajnostnejše od novogradenj. Namen knjige je tudi spodbuditi odkrivanje in spoznavanje slovenske arhitekture. Zakaj si ne bi med nedeljskim izletom poleg obiska muzeja ali sprehoda v naravi ogledali izbrane arhitekture? Odkrivanje arhitekture in prostora skozi neposreden stik pusti globlji vtis, bogati naš notranji svet in nam širi obzorja.« (str. 13–14)

Petdeset zgodb o slovenski arhitekturi skozi čas, prostor in ustvarjalce. Tak bi lahko bil podnaslov te odlične, zelo berljive in bogato ilustrirane knjige. V njej je tudi več gorenjskih zgodb. Denimo: Bližnja soseda, renesančna gradova grad Strmol in grad Brdo pri Kranju; Kozolci, posebnost, ki je zaznamovala slovensko krajino; Slovenski narodni slog, ustvarjanje zakoncev Vurnik; Ravnikarjev Kranj, paviljonsko zasnovana arhitektura ustvarja novo podobo povojnega Kranja; Bivaki, zavetišča v gorah, ponovni razcvet bivakov v Sloveniji … Avtorja nas skozi zgodbe vodita po slovenski arhitekturni krajini tako, da jima prav radi sledimo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / torek, 22. maj 2018 / 11:04

TOP, dogodek na Loškem

Na Loškem od 19. do 25. maja poteka tradicionalni Teden obrti in podjetništva, ki prinaša zanimive dogodke. V ospredje postavljajo mlade.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sobota, 30. marec 2024 / 22:22

Premik ure

V noči s sobote na nedeljo bomo ob dveh zjutraj ure premaknili za eno uro na­prej in tako prešli na poletni čas. Spali bomo torej eno uro manj.

Zanimivosti / sobota, 30. marec 2024 / 19:19

Gorenjska velikonočna prata

Na letošnji drugi kuharski delavnici v sklopu projekta Kuham DOMAče je v Gostišču Draga v Begunjah na Gorenjskem domači kuharski mojster Aleš Tavčar z udeleženkami delavnice delil recept ter male in v...

Zanimivosti / sobota, 30. marec 2024 / 19:13

Na blagoslov in pirhanje

Velika noč je z različnimi običaji, hrano in obredi čas, ki združuje ljudi v skupni radosti in pomeni prehod v novo obdobje. Zanimalo nas je, kako bodo praznovali mimoidoči.

Nasveti / sobota, 30. marec 2024 / 20:12

Velika noč

V preteklih dveh mesecih smo pisali o zakonitostih psihičnega sveta. V tem tednu se pa mnogi bolj posvečajo duhovnosti in pripravi na veliko noč. Psihologija in duhovnost sta zelo zelo prepleteni....

GG Plus / sobota, 30. marec 2024 / 19:10

Novi prevod Svetega pisma

Prevodov v slovenščino je bilo doslej že več. Zadnji je bil leta 1996. Nedavno pa je bil uradno predstavljen najnovejši slovenski katoliški prevod Svetega pisma po jeruzalemski, najbolj izvirni predlo...