Špela Kuhar in Robert Potokar, Zgodbe slovenske arhitekture, Beletrina, Ljubljana, 2020, 480 strani

Zgodbe slovenske arhitekture

»Vsaki umetnosti se lahko izognemo, a arhitektura je vedno okoli nas! Zato je pomembno, da arhitekturo poznamo in da se zavedamo, kako močno vpliva na nas. Kateri je naš najljubši prostor, ga znamo opisati, kaj je tisto, zaradi česar nam je ljub? Je to svetloba, pogled z okna, višina prostora, oprema ali samo določen kos pohištva, rastline ali morda kaj drugega? Kako nam lahko poznavanje arhitekture pomaga pri oblikovanju našega doma? Iz zgodb se izlušči tudi spoznanje, da so najkakovostnejše stavbe premislili in izsanjali odlični arhitekti, ki so v ustvarjalnem procesu odgovarjali na želje naročnikov in jim prostor naredili po njihovi meri. Da je pomembno, da je nekdo, ki je vse od študija vpet v načrtovanje stavb in živi z arhitekturo, bolj usposobljen za načrtovanje kot laik, ki se mu zdi, da zmore sam. Ena od pomembnih tematik našega prostora je tudi varovanje naše kulturne dediščine. Vse prevečkrat se rušijo stare stavbe, katerih lastniki niso uspeli poiskati rešitve in možnosti prenove, ki bi bila primerna za sodobni način bivanja. A dobri arhitekti, nekateri so se posvetili izključno prenovam, dobesedno delajo čudeže – nekaj teh je zbranih tudi v tej knjigi. Stroka bi si želela čim več prenov starih stavb. Z njimi se ohranja kulturna dediščina, krepi pa se tudi zavest o narodni identiteti. V zadnjem času pa je zelo pomembno tudi dejstvo, da so prenove trajnostnejše od novogradenj. Namen knjige je tudi spodbuditi odkrivanje in spoznavanje slovenske arhitekture. Zakaj si ne bi med nedeljskim izletom poleg obiska muzeja ali sprehoda v naravi ogledali izbrane arhitekture? Odkrivanje arhitekture in prostora skozi neposreden stik pusti globlji vtis, bogati naš notranji svet in nam širi obzorja.« (str. 13–14)

Petdeset zgodb o slovenski arhitekturi skozi čas, prostor in ustvarjalce. Tak bi lahko bil podnaslov te odlične, zelo berljive in bogato ilustrirane knjige. V njej je tudi več gorenjskih zgodb. Denimo: Bližnja soseda, renesančna gradova grad Strmol in grad Brdo pri Kranju; Kozolci, posebnost, ki je zaznamovala slovensko krajino; Slovenski narodni slog, ustvarjanje zakoncev Vurnik; Ravnikarjev Kranj, paviljonsko zasnovana arhitektura ustvarja novo podobo povojnega Kranja; Bivaki, zavetišča v gorah, ponovni razcvet bivakov v Sloveniji … Avtorja nas skozi zgodbe vodita po slovenski arhitekturni krajini tako, da jima prav radi sledimo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jezersko / / 11:18

Več nalog prenesli na skupno občinsko upravo

Preddvor, Jezersko – Tako na Jezerskem kot v Preddvoru so na občinski seji svetniki odločali o Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Skupne občinske uprave občin Gorenjsk...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / nedelja, 12. maj 2013 / 07:00

Anketa: Mladim je Rusija všeč

Društvo Slovenija Rusija je ob podpori Fundacije Russkiy Myr za slovenske dijake in učence pripravilo deset ekskurzij k Ruski kapelici pod Vršičem. V sredo so se ene od njih udeležili tudi dijaki prve...

Gospodarstvo / nedelja, 12. maj 2013 / 07:00

Zelo hitro lahko obudimo del gradbeništva

"Na eni strani znižujemo stroške, na drugi proizvedemo več in kakovostnejše izdelke," o uspešnem poslovanju pravi Saša Bavec.

GG Plus / nedelja, 12. maj 2013 / 07:00

Slovenska pisateljska pot

Dobili smo novo vseslovensko transverzalo. Najbolj znana je Slovenska planinska pot, dolga okoli štiristo kilometrov. Slovenska pisateljska pot (SPP) pa jih znese kar sedemsto! Pri njej sicer ne...

GG Plus / nedelja, 12. maj 2013 / 07:00

Vaš razgled

Nasveti / nedelja, 12. maj 2013 / 07:00

Jabolka v juhi in sladici

Vsa raznežena pripovedujem prijateljici Ingrid, kako so me navdušile barve v Parku rododendronov. »No,« se zasmeji, »pa greva jutri gledat še belo morje.« Ne razumem prispodobe, a ko se iz Bremna...