Špela Kuhar in Robert Potokar, Zgodbe slovenske arhitekture, Beletrina, Ljubljana, 2020, 480 strani

Zgodbe slovenske arhitekture

»Vsaki umetnosti se lahko izognemo, a arhitektura je vedno okoli nas! Zato je pomembno, da arhitekturo poznamo in da se zavedamo, kako močno vpliva na nas. Kateri je naš najljubši prostor, ga znamo opisati, kaj je tisto, zaradi česar nam je ljub? Je to svetloba, pogled z okna, višina prostora, oprema ali samo določen kos pohištva, rastline ali morda kaj drugega? Kako nam lahko poznavanje arhitekture pomaga pri oblikovanju našega doma? Iz zgodb se izlušči tudi spoznanje, da so najkakovostnejše stavbe premislili in izsanjali odlični arhitekti, ki so v ustvarjalnem procesu odgovarjali na želje naročnikov in jim prostor naredili po njihovi meri. Da je pomembno, da je nekdo, ki je vse od študija vpet v načrtovanje stavb in živi z arhitekturo, bolj usposobljen za načrtovanje kot laik, ki se mu zdi, da zmore sam. Ena od pomembnih tematik našega prostora je tudi varovanje naše kulturne dediščine. Vse prevečkrat se rušijo stare stavbe, katerih lastniki niso uspeli poiskati rešitve in možnosti prenove, ki bi bila primerna za sodobni način bivanja. A dobri arhitekti, nekateri so se posvetili izključno prenovam, dobesedno delajo čudeže – nekaj teh je zbranih tudi v tej knjigi. Stroka bi si želela čim več prenov starih stavb. Z njimi se ohranja kulturna dediščina, krepi pa se tudi zavest o narodni identiteti. V zadnjem času pa je zelo pomembno tudi dejstvo, da so prenove trajnostnejše od novogradenj. Namen knjige je tudi spodbuditi odkrivanje in spoznavanje slovenske arhitekture. Zakaj si ne bi med nedeljskim izletom poleg obiska muzeja ali sprehoda v naravi ogledali izbrane arhitekture? Odkrivanje arhitekture in prostora skozi neposreden stik pusti globlji vtis, bogati naš notranji svet in nam širi obzorja.« (str. 13–14)

Petdeset zgodb o slovenski arhitekturi skozi čas, prostor in ustvarjalce. Tak bi lahko bil podnaslov te odlične, zelo berljive in bogato ilustrirane knjige. V njej je tudi več gorenjskih zgodb. Denimo: Bližnja soseda, renesančna gradova grad Strmol in grad Brdo pri Kranju; Kozolci, posebnost, ki je zaznamovala slovensko krajino; Slovenski narodni slog, ustvarjanje zakoncev Vurnik; Ravnikarjev Kranj, paviljonsko zasnovana arhitektura ustvarja novo podobo povojnega Kranja; Bivaki, zavetišča v gorah, ponovni razcvet bivakov v Sloveniji … Avtorja nas skozi zgodbe vodita po slovenski arhitekturni krajini tako, da jima prav radi sledimo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / / 07:19

Vprašanje in odgovor

Letos je v Križah pri Tržiču potekal že 12. Vikend smeha, kjer so se v treh dneh odvile tri gledališke predstave. Letošnje igre so bile zbrane pod tematiko vprašanje. Organizatorji so za vsako igro po...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / / 07:00

V Škofji Loki Ne-odvisen.si

Škofja Loka - V okviru vseslovenskega družbeno odgovornega programa Ne-odvisen.si tudi v Škofji Loki pripravljajo delavnice, ki bodo 5. maja potekale v športni dvorani na Trati....

Zanimivosti / / 07:00

Pohod v jamo pod Babjim zobom

Na praznik dela so blejski jamarji tudi letos organizirali tradicionalen, že 33. pohod v jamo pod Babjim zobom. Letos se ga je udeležilo 219 pohodnikov, prvomajski vstop pa je bil tako kot vsako leto...

Mularija / / 07:00

Obetavni mladi igralci

Na Otroškem festivalu gledaliških sanj so priznanja za najbolj obetavne igralce dobili tudi štirje gorenjski učenci: Aljaž Pohar, Janez Zore, Gašper Urh in Ana Žerovnik.

Kultura / / 07:00

Koncert v Baročni dvorani

Baročna dvorana v Radovljici bo 7. maja ob 19. uri gostila koncert harfistke Bronislave Prinčič in sopranistke Natalije Š. Cvilenšek. Njuna skupna glasbena pot s...

Tržič / / 07:00

Je praznik, ki mora obstati

Krajanke in krajani Kovorja so se na predvečer praznika dela družili ob tabornem ognju.