Malo cenjena domača drevesca

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 15:32

V božično-novoletnem času je vse manj okraševanja z naravnimi drevesci iz lokalnega okolja. Na to kaže tudi vse manjše število izdanih nalepk za označitev drevesc.

Kranj – Približuje se božično-novoletni čas, ko bomo stanovanja, hiše, poslovne ter javne prostore in površine praznično okrasili. Pomemben del okrasitve so gozdna drevesca, največkrat so to drevesca smreke, redkeje pa jelke in bora. Lastniki gozdov jih lahko sekajo na podlagi odločbe, v kateri Zavod za gozdove Slovenije določi usmeritve in pogoje za posek. Vsako drevesce morajo za prevoz in prodajo označiti z nalepko, letos je ta oranžne barve. Do 25 nalepk pridobijo brezplačno, za vsako nadaljnjo je cena 31 centov. Brez nalepke so lahko na tržišču le okrasna drevesca iz uvoza, drevesca v lončkih in drevesca drevesnih vrst, ki v naših gozdovih niso domača. To so na primer kavkaške jelke in srebne oziroma bodeče smreke.

Lastniki gozdov večinoma pridobivajo smrečice za okras na zaraščajočih se kmetijskih površinah, pod daljnovodi, na cestnih brežinah, iz namenskih nasadov na kmetijskih površinah ter ob redčenju pregostega mladega gozda na pomlajenih površinah. Površine gozdov, ki so v fazi pomlajevanja, so se v zadnjih letih zaradi naravnih ujm in čezmerne razmnožitve podlubnikov zelo povečale, na teh površinah je posek drevesc za potrebe okraševanja ob upoštevanju usmeritev zavoda za gozdove koristen ukrep.

Čeprav so domača naravna okrasna drevesa tudi z okoljskega vidika najprimernejša za okraševanje, poraba domačih okrasnih drevesc še naprej pada. Na to kaže tudi povpraševanje po nalepkah. Zavod za gozdove jih le leta 2000 izdal približno 58 tisoč, deset let kasneje 30 tisoč, lani pa samo še 19 tisoč. Na trgu je velika ponudba tujerodnih gojenih okrasnih drevesc, pri tem pa zlasti okrasne jelke iz držav severne Evrope predstavljajo grožnjo, da bi z njimi v Slovenijo zanesli bolezni, ki bi ob razširitvi na rastoče jelke povzročile večjo škodo v naših gozdovih in parkih. Taka bolezen je na primer sušica jelovih poganjkov, ki je razširjena v nasadih božičnih drevesc v državah Severne Evrope in v Veliki Britaniji, prisotna pa je že tudi v Franciji, Nemčiji in Belgiji.