Zanimanje za kodo 125 je veliko

Prvega junija letos je začela veljati sprememba Zakona o voznikih, po kateri lahko imetniki vozniškega dovoljenja kategorije B z minimalno šestimi urami v šoli vožnje vozijo motocikel do 125 kubičnih centimetrov.

Na ministrstvu za infrastrukturo so po dolgih letih prepričevanja in moledovanja končno prisluhnili željam državljanov, zlasti tistih, ki se želijo identificirati tudi kot vozniki mopedov in lahkih motornih koles.

Ideja o tem, da bi lahko z vozniškim dovoljenjem kategorije B vozili tudi mopede, skuterje in motocikle, ki presežejo hitrost 45 kilometrov na uro, je stara dobrih 15 let. S to spremembo zakona se je Slovenija pridružila številnim drugim evropskim državam, ki so to področje imele urejeno že prej.

Predlagatelji novele ocenjujejo, da bo večja uporaba tovrstnih sredstev osebne mobilnosti pomembno prispevala k zmanjšanju števila osebnih avtomobilov, zlasti v mestnih središčih, s tem pa tudi gneče in obremenitev okolja.

Za dovoljenje vožnje motocikla z do 125 kubičnimi centimetri v Sloveniji tako zadostuje vozniško dovoljenje kategorije B in šest ur praktičnega usposabljanja, za vožnjo v tujini pa je potrebno nekaj več, in sicer potrebujete dovoljenje A1 za vožnjo motornega kolesa do 125 kubičnih centimetrov, imeti morate vozniško dovoljenje kategorije B, opraviti morate teoretični izpit iz varnosti prometa in najmanj sedem ur praktične vožnje. Na koncu vas čaka še izpitna vožnja.

Prodajalci si manejo roke, prodaja motociklov do 125 kubičnih centimetrov je v primerjavi z lanskim letom narasla za štirikrat. Še lani je ta razred motociklov zavzemal okoli 17 odstotkov, letos je ta delež že več kot 40-odstoten. Opažajo pa, da gre pri prodaji v glavnem za nove motoriste, ki nimajo veliko izkušenj z vožnjo motocikla.

Zanimanje za kodo 125 je veliko, toliko pa je tudi prednosti in pasti za (nove) motoriste. Tega se zavedajo tudi na policiji in AMZS-ju, čeprav so bili eden od pobudnikov zakonodajne spremembe. Znanje, ki ga usvoji voznik začetnik v šestih urah praktičnega usposabljanja, predstavlja zgolj osnovo za udeležbo v prometu, ranljivost motorista v prometu v primerjavi z avtomobilistom pa je bistveno večja – stopnja tveganja za najhujše prometne nesreče je lahko tudi do 100-krat višja. Poudarjajo, da vožnja s 125 kubičnim motociklom ni bistveno bolj drugačna od vožnje z močnejšimi motocikli – 125-kubični motocikel namreč z lahkoto preseže hitrost 100 km/h. Nekdo, ki prej ni vozil motornega kolesa, pa bo v zgolj šestih urah v šoli vožnji težko usvojil tehnike vožnje motornega kolesa, zato poudarjajo dodatna izpopolnjevanja v šolah varne vožnje. Marsikateri motorist ne obvladuje tehnik zaviranja, tehnik vožnje v ovinek in tehnik gledanja. Vse to morda niti ni takšna težava, dokler ne pridemo v kritično situacijo, pri reševanju katere pa je na motociklu spet povsem drugače kot v avtomobilu. Zmotno je tudi prepričanje, da se bo motor ustavil bistveno prej kot avtomobil. Ob zares dobrem znanju zaviranja se bo motorist morda ustavil enako hitro kot avtomobilist. Večina motoristov pa ima pot ustavljanja daljšo, zato naj si vsakdo omisli sebi primerno motorno kolo.