Ključno je, da čim prej pride prvo cepivo

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / torek, 1. december 2020 / 10:25

Vlada je podaljšala ukrepe za zajezitev epidemije covida-19. Iz bolnišnic opozarjajo, da so na robu obvladljivosti razmer, še posebno v intenzivnih enotah. Nekaj cepiv proti covidu-19 je v postopku odobritve, in če bo šlo vse po načrtih, bi v Sloveniji do konca marca lahko cepili 480 tisoč prebivalcev.

Ljubljana – Vlada je v četrtek podaljšala veljavne ukrepe za zajezitev epidemije. Za sedem dni je podaljšala prepoved ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom razen izjem; odprte so lahko živilske prodajalne, lekarne, banke, pošte, izvajajo se lahko določene storitve ... Zaprti ostajajo kulturne ustanove in kinematografi, veljajo omejitve oziroma prepovedi gibanja in zbiranja ljudi ter ukrepi na mejah. Šolanje poteka na daljavo, vrtci nudijo le nujno varstvo. Za 14 dni pa je vlada podaljšala prepovedi oziroma omejitve javnega potniškega prometa, prav tako športne dejavnosti razen izjem. Ministrstvo za zdravje sicer pripravlja načrt modifikacije ukrepov, ki naj bi ga predstavili ta četrtek.

Število hospitaliziranih ostaja visoko, samo v nedeljo so v bolnišnicah zdravili 1298 covidnih bolnikov, v intenzivni negi jih je bilo 205, kar deset več kot v soboto. »Virusa je v populaciji enostavno preveč. Le če bomo dosledno vztrajali vsi, vsak posameznik, bomo zadevo obvladali in neugodno krivuljo obrnili navzdol,« opozarja prof. dr. Matjaž Jereb z Infekcijske klinike UKC Ljubljana. Po njegovem mnenju lahko razpravljamo o tem, kateri ukrepi so neživljenjski, kot je morda prepoved prehajanja občinskih meja, in niso prispevali k obvladovanju epidemije, večina ukrepov pa je po njegovem tehtnih. Epidemiološke razmere so se izboljšale v gorenjski in osrednjeslovenski statistični regiji.

Gorenjska ima 14-dnevno incidenco okužb na sto tisoč prebivalcev 888, medtem ko ima Koroška z največ okuženimi incidenco 1574. Epidemiološka slika pa v splošnem ne vzbuja optimizma, niti v domovih za starejše. Delež pozitivnih testov na koronavirus je bil v soboto in nedeljo skupaj v povprečju 27,4 odstotka. Žal je še vedno visoko število smrti zaradi covidne bolezni, samo v soboto in nedeljo skupaj je umrlo skoraj sto bolnikov. »Zdravstveno osebje v bolnišnicah težko obvladuje razmere, psihofizično je izčrpano. Negotovost ostaja. Na pretočnosti intenzivnih postelj stoji ali pade naš zdravstveni sistem. Več kot 250 intenzivnih postelj v 13 slovenskih bolnišnicah ne moremo pripraviti, rezerve so praktično izčrpane,« je opozoril prof. dr. Matjaž Jereb. Do zdaj so na intenzivnih oddelkih zdravili 814 covidnih bolnikov, smrtnost med njimi je bila 20-odstotna. V intenzivni negi se zdravijo največ starostniki s kroničnimi sočasnimi boleznimi. A kot opozarja prof. dr. Jereb, nihče ni varen, s težkim potekom bolezni zbolevajo tudi mlajši, sicer popolnoma zdravi ljudje.

Prvo cepljenje že januarja?

Kot je v nedavni oddaji prvega programa Radia Slovenija Studio ob 17.00 napovedal prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo, naj bi tudi v Sloveniji cepljenje lahko začeli že čez dober mesec dni. »Pred dnevi sem imel stik z novo direktorico Evropske agencije za zdravila, ki za obvestilo javnosti nekako predvideva datum 14. december, če bo šlo vse po sreči. To za Slovenijo pomeni realno januarja.« Epidemiologi so sicer že poleti povedali, da je treba za varen zagon gospodarstva in nemoteno delovanje vrtcev, šol, kulturnih ustanov in drugih delov družbe doseči 60-odstotno precepljenost prebivalstva. S šestimi od sedmih proizvajalcev cepiv je Evropska komisija že sklenila dogovor o skupnem nakupu cepiva za vse članice Evropske unije (EU) – za vse članice istočasno pod enakimi pogoji. Sloveniji glede na število prebivalstva pripada 0,47 odstotka doz cepiv. V postopku odobritve na Evropski agenciji za zdravila so že cepiva proizvajalcev Oxford/Astra Zeneca, BioN-Tech/Pfizer in Moderna/Lonza. Predvidoma še letos (podatki so povzeti iz objave ministrstva za zdravje) prijavo za odobritev cepiva do konca leta napoveduje farmacevtska družba Novavax, družbi J&J Janssen in SP/GSK v letu 2021, za Curevac pa podatka še ni.

Pogoj je učinkovitost in varnost cepiv

Prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta Ljubljana, ki se je s svojo ekipo raziskovalcev vključil v mednarodna prizadevanja za razvoj cepiva proti covidu-19, je v radijski oddaji povedal, da se uvršča med optimistične realiste in da je prijetno presenečen, da je uspelo tako hitro. »Niti ni problem sama tehnologija, ampak se je za razvoj cepiv izkazala za ključno močna infrastruktura z močnimi farmacevtskimi podjetji, ki so bila sposobna testiranja izvesti z deset tisoč ljudmi v tako kratkem času.« Pomembno seveda je, kot je poudaril dr. Jerala, da bodo različna cepiva učinkovita in varna, da pa se je v tej pandemiji pokazalo, da so cepiva na osnovi genetskega zapisa virusov hitreje pripravljena. Po njegovem bi bil lahko mejnik morda že prvo četrtletje prihodnjega leta, če dobimo samo četrtino teh cepiv, ki bodo odobrena. »Slovenija bi lahko dobila za 480 tisoč ljudi cepiva, praktično bi z njim lahko zaščitili vse prebivalstvo, starejše od 65 let, in še vse zdravstvene delavce, ki so v prvi bojni liniji. Veliko težav, ki jih virus povzroča, bi s tem odpravili.«

Izvedba cepljenja bo velik organizacijski izziv, krovna strategija cepljenja proti covidu-19 bo po zagotovilih ministrstva za zdravje pripravljena najpozneje v treh tednih in bo fleksibilna. »Strategija sledi trem ciljem: zmanjšati umrljivost, hospitaliziranost in ogroženost virusu najbolj izpostavljenih skupin. Na ministrstvu ne razmišljamo o obveznem cepljenju, bo pa pomemben del strategije tudi komunikacijski načrt za dvig ozaveščenosti o pomenu cepljenja,« je ob pripravi poudaril zdravstveni minister Tomaž Gantar.