Cilj tudi medalja na Pokljuki

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Šport / torek, 24. november 2020 / 10:22

Slovenska biatlonska reprezentanca je včeraj odpotovala na Finsko, kjer se bo konec tedna začela nova sezona svetovnega pokala. »Uvod bo letos bolj skok v neznano, kar pa ne bo prvič,« pravi Uroš Velepec, glavni trener moške A-reprezentance. Spopadali so se tudi z okužbami s koronavirusom.

Kranj – Ta konec tedna se bo začel letošnji svetovni pokal v biatlonu. Prvo prizorišče je Kontiolahti na Finskem, kjer bodo tekmovanja vse do 6. decembra. Mednarodna biatlonska zveza je namreč zaradi covida-19 prilagodila program svetovnega pokala, ki je prinesel več tekem na enem prizorišču.

Cilji konkretni in visoki

Na sever Evrope je včeraj odpotovalo pet fantov (Jakov Fak, Klemen Bauer, Rok Tršan, Miha Dovžan in Alex Cisar), na tekmah bodo lahko nastopili štirje. Pri dekletih ima Slovenija kvoto treh, na sever so odšle štiri (Lea Einfalt, Polona Klemenčič, Nina Zadravec in Nika Vindišar). Pred začetkom sezone so si v biatlonskem taboru zastavili visoke in konkretne cilje. Predstavil jih je Janez Ožbolt, vodja panoge za biatlon: »Med drugim je cilj tudi medalja na svetovnem prvenstvu na domači Pokljuki. V moški konkurenci si tam želimo vsaj dva tekmovalca med prvimi 15, med dekleti pa eno med prvimi 25. Poleg tega je želja uvrstitev vsaj ene štafete do osmega mesta. V svetovnem pokalu je cilj uvrstitev na stopničke ter trikrat do desetega mesta v moški konkurenci. Pri dekletih pa želimo vsaj dvakrat do tridesetega mesta in da bi bili vsaj dve tekmovalki v točkah svetovnega pokala. Ciljamo tudi na visoko uvrstitev v pokalu narodov. Pri moških je to deseto mesto, kar bi nam dalo kvoto petih tekmovalcev v naslednji sezoni, pri ženskah pa dvajseto mesto, kar nam prinese olimpijske kvote. To pomeni, da bi tudi dekleta na olimpijskih igrah lahko nastopila v polni postavi.«

Pet okužb na pripravah

Uvodne tekme bodo dale prve odgovore o razmerju med tekmovalci in reprezentancami. »Navadno pred prvimi tekmami vedno vem, kje bomo, ne zmotim se prav pogosto. Letos bo to vse skupaj bolj skok v neznano,« je sredi preteklega tedna razmišljal Uroš Velepec, glavni trener moške A-reprezentance. Za novinarsko konferenco, ki je potekala na spletu, se je oglasil z Obertilliacha, kjer so zadnje treninge pred odhodom v Skandinavijo opravili Rok Tršan, Miha Dovžan in Alex Cisar. »Po daljši odsotnosti s smuči tipajo, kje točno so s pripravljenostjo, iščejo občutke, se vračajo v ritem treningov. Na pripravah v Ramsauu nas je pet od šestih – lahko bi rekel bolj 'pobožal' – novi koronavirus (poleg omenjene trojice biatloncev in trenerja še fizioterapevtko Ulo Hafner, op. p.). Neprijetno je, ko izveš, da si pozitiven. Greš v karanteno, deset dni sediš doma v hiši brez izhoda. Če vemo, da je to v nekem občutljivem obdobju pred sezono in da so trije fantje sedeli doma v času, ko bi morali trenirati, ko so njihovi 'nasprotniki' tekli na snegu, moraš te dni enostavno zdržati. K sreči na tistih pripravah v Ramsauu ni bilo Jakova in Klemena,« je pojasnil Velepec. Na vprašanje, ali bo pred prvo tekmo priložnost za kakšen interni test med ekipami, je odgovoril: »Smo v podobni situaciji kot vse druge ekipe. Vsi večinoma tekmujejo le med seboj, tako kot mi. Po prihodu na Finsko veliko časa ne bo. Bomo videli, ali se bo dalo dogovoriti za kakšen interni preskus. Takšna situacija ne bo prvič. Na tekme smo šli tudi že direktno z rolk s Pokljuke, brez primerjave, in smo uspešno nastopali. Mislim, da je naša ekipa tako močna, da že ti težki treningi dajo kar dober odgovor na to, kako smo pripravljeni.«

Fak več treniral sam

Prvo ime reprezentance ostaja Jakov Fak, ki se je po lanski sezoni odločil za določene spremembe: »Začutil sem potrebo, da bi nekaj manj časa preživel na pripravah in se več ukvarjal sam s sabo in s svojimi šibkimi točkami na treningu, torej ubral pristop, kot ga ima v zadnjih sezonah Klemen. Je bolj prilagojen družinskemu načinu življenja. Veliko dela sem tako opravil sam doma in se poizkušal učiti na napakah, ki se pojavljajo dnevno. Prejšnji teden sem bil na prvih pripravah v tujini, ker sem potreboval sneg. S Klemenom sva naredila testno tekmo in dobro prestrašila Avstrijce. Treningi so bili večinoma vsi realizirani po načrtu, ki je bil kar obsežen s precej intenzivnimi enotami. Velikih sprememb v samem načinu treninga ni bilo. V prekratkem času velike spremembe ne prinašajo varnega občutka, vsaj pri meni ne. Tako so pokazale izkušnje. Spremembe so bile majhne. Delajo pa jih vsi. Tudi Uroš, ki načrtuje programe, vsako leto skuša narediti najbolj optimalnega. Stvar je samo v tem, kako se odzivaš nanj. Včasih se ujame vse, včasih pa nič. Črto bomo lahko potegnili šele po koncu sezone. Trenutno se počutim dobro, tečem hitreje, upam, da bo to tudi v sorazmerju s konkurenco na svetovni ravni in da bodo rezultati boljši, kot so bili v lanskem letu. Sezona je sicer imela veliko spodbudnih točk, a manjkale so stopničke. Sem optimističen in lačen občutkov, ki jih začutiš, ko si na zmagovalnem odru. Želim si na najvišja mesta. Komaj že čakam tekme.« Dodal je še, da je bil v lanski sezoni najbolj vesel dejstva, da tudi kot ekipa lahko posegajo zelo visoko. »Kar naenkrat se odpira neka druga perspektiva, priložnost, da ne samo kot posameznik narediš odličen rezultat, ampak tudi s štafeto. Želel bi si, če nam je vsem uspelo delno narediti korak naprej od lani, da lahko mogoče letos pridemo tudi do priložnosti osvojiti medaljo tudi na štafetni tekmi na svetovnem prvenstvu, kar bi bilo res nekaj posebnega.«

Po besedah Andreje Mali, glavne trenerke ženske reprezentance, so velik korak naprej na vseh področjih naredila dekleta. Če je bila lani v točkah le Lea Einfalt, so letos cilj točke na vsaki tekmi, česar so, kot pravi, sposobne prav vse.