Polovica sredstev za investicije

V Vodicah so sprejeli proračuna za prihodnji dve leti, ki sta po mnenju župana ambiciozna in razvojno naravnana. Nekateri svetniki pa menijo, da je občina prezadolžena, in dvomijo o izvedljivosti vseh projektov.

Vodice – Vodiški svetniki so na torkovi seji, ki je zaradi epidemije prvič potekala preko spleta, v drugem branju obravnavali predloga proračunov za prihodnji dve leti. Med prvim in drugim branjem je zaradi povišanja glavarine do spremembe prišlo na prihodkovni strani. V občinski proračun se bo zaradi tega steklo za slabih 200 tisoč evrov sredstev več, kot so prvotno načrtovali. Predvideni dohodki so za prihodnje leto tako ocenjeni na 5,7 milijona evrov, odhodki pa na 6,6 milijona evrov. Leta 2022 pa se nadejajo 7,4 milijona evrov prihodkov in 7,2 milijona evrov odhodkov. Za investicije je drugo leto namenjenih 3,1 milijon, leto kasneje pa 3,8 milijona evrov.

V prihodnjem letu predvidevajo tudi dodatno zadolževanje za dobrih 464 tisoč evrov, ki je potrebno za financiranje lastnih sredstev, ki jih mora občina zagotoviti za gradnjo t.i. krvavškega vodovoda.

Med večjimi projekti je nadaljevanje in dokončanje gradnje kanala C0 ter sočasne gradnje, ki poteka v občini, župan Aco Franc Šuštar pa je za enega ključnih projektov označil projekt središča Vodic z gradnjo Kopitarjevega centra.

Največ pripomb na predloga proračunov so izrazili v svetniški skupini NSi, v kateri proračunov niso podprli. Kot je med drugim dejal svetnik Anton Kokalj, je investicija v kanal C0 predraga in precejšnjemu delu občanov ne omogoča dostopa do kanalizacije, občina pa da »je zadolžena do vratu«. Več bi po njegovem mnenju lahko naredila tudi pri iskanju možnosti za gradnjo manjšega doma za starejše občane. Pomisleke glede načrtovane gradnje Kopitarjevega centra je izrazil Tilen Jeraj, ki dvomi, da bo občini v trenutnih razmerah uspelo najti zasebnega partnerja, s katerim si namerava razdeliti stroške gradnje objekta.

Miran Sirc z občinske uprave je Kokalju pojasnil, da bo imelo po izgradnji dostop do kanalizacije 2600 občanov, kasneje pa še dodatnih 700. Župan Aco Franc Šuštar je k temu dodal, da se trudijo urediti ustrezno infrastrukturo tudi za preostale občane, pri čemer bi jim prav prišla sprememba zakonodaje, ki bi črpanje evropskih sredstev omogočala tudi za področja z manj kot dva tisoč populacijskimi enotami, kar bi olajšalo urejanje kanalizacije tudi za manjše zaselke.

Veliko truda je vloženega tudi v iskanje rešitev za dom za starejše, je pojasnil Rado Čuk z oddelka za družbene dejavnosti. Občina se je vključila v konzorcij občin, ki si prizadevajo za gradnjo manjših domov, predviden imajo tudi prostor, kjer bi dom stal, a kot je poudaril Čuk, gre za perečo problematiko. Vodiški župan je dodal, da so sredstva, ki jih imajo na razpolago, omejena in bi se morali odpovedati drugim investicijam, če bi pet do sedem milijonov namenili za gradnjo doma. Župan verjame tudi v smiselnost in izvedljivost gradnje Kopitarjevega centra, za katerega je občina že pridobila potrebna dovoljenja. Občini so se javili štirje potencialni zasebni partnerji, med katerimi je eden izkazal resen interes in z njim občina že vodi pogovore. Da pa podpišejo dogovor o javno-zasebnem partnerstvu, pa morajo najprej sprejeti odlok. Tega bo, po Šuštarjevih besedah, občinski svet obravnaval na eni od naslednjih sej.

Proračun je sicer vodiški župan označil za enega najbolj ambicioznih in razvojno naravnanih doslej. Sadovi preteklega dela pa se bodo po njegovem mnenju pokazali prav v naslednjih letih. Na očitke o prezadolženosti pa je dejal, da brez kreditov ne bi mogli izvesti pomembnih investicij, za katera so dobili tudi evropska sredstva. Po besedah pripravljavke proračuna Barbare Kovačič, bo občina za kredite na letni ravni plačala 266 tisoč evrov, največji možen obseg zadolževanja pa na letni ravni sicer znaša 392 tisoč evrov.