Andrej Mejač in Mejačevi iz Komende
Na Gorenjskem v deželi Kranjski (277)
V Komendi se je 16. novembra 1866 rodil kronist, poslanec, trgovec in župan Komende Andrej Mejač - Komenčan. Skoraj tri desetletja je bil komendski župan, kot član Slovenske ljudske stranke pa tudi poslanec v kranjskem deželnem zboru. Tako je imel stike tudi z vrhom slovenske in jugoslovanske vlade.
Mejačevi so bili ugledna, podjetna, politično angažirana kmečko-trgovska in gostilničarska družina. V lasti so imeli veliko posest, več hiš, vinsko trgovino na debelo in drobno, gostilno s prenočišči, ukvarjali so se tudi z živinorejo in dobivali nagrade na deželnih razstavah konj. Imeli so kar 12 uslužbencev, ledenico, mlin …
Andrej Mejač je bil 41 let član kamniškega cestnega odbora, 29 let župan v Komendi (Kapli vasi), več let predsednik krajevnega šolskega odbora, član okrajnega šolskega sveta v Kamniku, svetnik trgovske zbornice. Leta 1901 je bil izvoljen za deželnega poslanca za okraj Komenda - Brdo v Kranjskem deželnem zboru.
Janez Evangelist Krek ga je navdušil za zbiranje ljudskega blaga in opisovanje starih ljudskih običajev, za raziskovanje krajevne zgodovine, poročanje o dogodkih v Komendi (navadno pod psevdonimom Komenčan) ter politično delovanje. Na svoji zemlji je dal postaviti prvi gasilski dom. Bil je prvi načelnik komendskega gasilskega društva, ustanovljenega leta 1894. Bil je tudi predsednik prve uprave mlekarske zadruge v Komendi, ustanovljene leta 1905. Doma je hranil zgodovinsko in umetnostno pomembne predmete. V svoji imenitni hiši v Kapli vasi 14 si je uredil bogato knjižnico. Sam je popisal zgodovino svojega rodu.
Evropske politične razmere pred drugo svetovno vojno in med njo so dosegle tudi to družino in njene člane usodno svetovnonazorsko različno opredelile. Na eno in drugo stran, vendar je bila pripadnost družini vedno na prvem mestu. Andrej Mejač je umrl 16. avgusta 1941 v Komendi. Po smrti staršev in obeh bratov se je sestra Vida še trudila obdržati posestvo, a ni šlo. Mejačevina je brez upravljavcev začela propadati, v viharnih vojnih časih so jo leta 1944 tudi izropali in požgali. Tudi knjižnico in arhiv.
V knjigi Saga o Mejačevih iz Komende je zabeležen vzpon in zaton ugledne družine. Knjiga presega družinsko zgodbo, saj se skoznjo zrcali slikovit prikaz slovenske zgodovine v prvi polovici dvajsetega stoletja. Avtor zgodovinar Branko Marušič, potomec te družine, je za zapis družinske zgodbe uporabil v glavnem bogato ohranjeno korespondenco sorodnikov po materini strani. Nekaj gradiva je iz solkanskega arhiva Marušičeve družine, poiskal pa je tudi pisne zgodovinske vire, kot sta arhivsko gradivo in takratno časopisje. Iz dopisovanja med materjo Franjo in hčerko Vido, ki se je leta 1931 poročila z zdravnikom Francem Marušičem iz Solkana: »Na popogrebnem kosilu sta se pojavila dva gestapovca. Tedaj so bili v prvem nadstropju istočasno na kosilu tudi partizani. Gestapovca sta mi predlagala, naj obiščem brata Franclja, zaprtega v Begunjah, in mu predlagam, da bi šel na zdravljenje v Bad Gestein. Posvetovala sem se s partizani in šla v Begunje, vendar je moj predlog energično odklonil.«
Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:
V Migojniceh se je 16. 11. 1901 rodil gozdar Franjo Jurhar. Bil je eden od pobudnikov in organizatorjev melioracij zemljišč in zamenjav malodonosnih gozdov.
V Tržiču se je 17. 11. 1844 rodil učitelj in pesnik Andrej Perne.
V Kamniku se je 22. 11. 1881 rodila filmska in gledališka igralka, plemkinja, prejemnica Prešernove nagrade in učiteljica Marija Vera.
V Kranju se je 17. 11. 1868 rodil trgovec in narodni buditelj Franc Babič. Leta 1901 je kupil Mehletovo trgovino na Dolenjski cesti v Ljubljani.
V Kranju se je 19. 11. 1808 rodil časnikar, politik, zdravnik in živinozdravnik Janez Bleiweis. Bil je doktor medicine in magister porodništva.