Murkova nagrada Mariji Klobčar

Letošnjo Murkovo nagrado je prejela Kamničanka Marija Klobčar, ena od dveh Murkovih listin pa gre Matjažu Brojanu v Mengeš.

Kamnik – Slovensko etnološko društvo že 45 let združuje etnologe in kulturne antropologe ter ljubitelje, stanovske nagrade, priznanja in listine, poimenovane po utemeljitelju etnologije kot znanosti Dr. Matiji Murku (1861–1952), pa podeljuje od leta 1986. Letošnjo podelitev – to vsako leto pripravijo na martinovo, 11. novembra – so v društvu zaradi epidemioloških razmer v državi in po svetu sicer predstavili, kljub temu pa so razglasili prejemnike nagrade in listin. Komisija je prejela pet predlogov in po njihovi preučitvi odločila, da Murkovo nagrado podeli dr. Mariji Klobčar, Murkovi listini pa Matjažu Brojanu in Pevski skupini Cintare. Murkovega priznanja komisija ni podelila, ker zanj ni prejela nobenega predloga.

Dr. Marija Klobčar je prejela Murkovo nagrado za izjemne znanstvene in strokovne dosežke na področju etnologije. Rojena Kamničanka je na Filozofski fakulteti zaključila študij slavistike in etnologije. Na fakulteti je bila nato kot mlada raziskovalka zaposlena na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo, kjer je bila vključena tudi v pedagoški proces. Leta 1997, ko je bila zaposlena na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju, je doktorirala, leto pozneje pa je postala sodelavka Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, kjer dela še danes.

Iz njene bogate znanstvene in strokovne bibliografije je treba omeniti pet tehtnih monografij, ki kažejo njeno raziskovalno usmerjenost in vsestranskost. Leta 1989 je izšla Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja: 20. stoletje: občina Domžale. Devet let kasneje je predstavila monografijo Kamničani med izročilom in sodobnostjo: Življenje Kamniških meščanov od leta 1880 do druge svetovne vojne, njeno razširjeno nadaljevanje, etnološko-folkloristična študija kamniškega območja, pa je monografija Na poti v Kamnik iz leta 2016. Za to delo je bila leta 2017 nagrajena z nagrado odlični v znanosti. Monografijo je leta 2017 dopolnila še z izborom pesemskih primerov na zgoščenki Hodili so jih poslušat. Letošnjo letnico nosi monografija Poslušajte štimo mojo (2020) in je zgodovinski in družbenokritični pogled na pojave od igrcev do radia. »Marija Klobčar je celovita raziskovalna osebnost s tenkočutnim posluhom za sogovornike na terenu,« preberemo v obrazložitvi k nagradi; in: »Drznost in radovednost, razgledanost in širina jo kažejo kot zrelo znanstvenico, ob tem pa njena znanstvena živahnost priča, da je nagrajenkina znanstvena pot pot razvoja, da je še vedno usmerjena k novim vprašanjem in spoznanjem in da to še ni konec njenega življenjskega dela.«

Matjaž Brojan je Murkovo listino prejel za ohranjanje tradicije slamnikarstva na Domžalskem in Mengeškem ter za izdajo dveh pomembnih monografij s tega področja. Upokojeni novinar in urednik, ljubiteljski rezbar je tudi velik zbiralec etnološkega gradiva in avtor 26 knjig, med katerimi najbolj izstopata monografiji Slamnata sled Domžal: 300 let slamnikarstva (2012) in Slamniki pod Gobavico: monografija o slamnikarstvu na Mengeškem (2018), za katere je kar dvanajst let zbiral gradivo, ga proučeval, zbiral informacije in dokumentacijo ter prispeval številne fotografije. Svoje znanje je bralcem posredoval v monografiji, ki je postala tudi učbenik pletarstva. Sledila je iniciativa in realizacija današnjega Slamnikarskega muzeja, ki deluje v sklopu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Posebej pa velja omeniti še njegova številna dela o domžalskih družinah in novinarske feljtone za Radio Slovenija, iz katerih veje odnos do tradicije in lokalnega okolja v vseh časovnih dimenzijah Prejel je več odlikovanj in priznanj, med drugimi Steletovo nagrado (2008) in Zlato priznanje občine Domžale (2013). S svojimi raziskavami je ustvaril izjemen etnološki in zgodovinski arhiv, katerega del so tudi podrobni bibliografski podatki o vsem, kar je povezano z Domžalami.