Po Trumpu Biden

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / nedelja, 15. november 2020 / 08:13

Neuradno je zdaj že potrjeno, da bo novi ameriški predsednik Joe Biden. Tu pa nas zanima, kakšna je sodobna Amerika, katere so njene značilnosti, ki veljajo ne glede na to, kdo je trenutni predsednik …

Ameriške sanje

Značilnosti sodobne Amerike nam razloži Timothy P. Carney, kolumnist Washington Examinerja in član konservativnega »think tanka« AEI iz Washingtona. Z njim se je pogovarjal Andrej Stopar, dopisnik RTV Slovenija iz Washingtona. Navajamo nekaj odlomkov. Kaj so danes famozne »ameriške sanje«? »Ves čas govorimo o ameriških sanjah. Ljudje jih zelo različno razumejo. Včasih mislijo na denar, na hišo, mislim pa, da to ni tisto, kar imajo ljudje najpogosteje v mislih, ko govorijo o ameriških sanjah. Za mnoge pomenijo, da lahko počnejo, karkoli želijo. Zelo individualistična ideja in individualizem je pomemben del Amerike. Nekoč mi je neki nemški vladni predstavnik rekel, da sta Evropo nekoč naseljevali dve vrsti ljudi: tisti, ki spoštujejo pravila, in drugi, ki vztrajajo pri svojem. In ta drugi del je odšel, se vkrcal na ladjo in priplul v Ameriko. Obenem pa je ameriška zgodovina zgodovina skupnosti in načinov, kako se povezati, priti skupaj. Norman Rockwell, naš znameniti slikar, je upodabljal sestajanja vaških skupnosti. Alexis de Tocqueville je ugotavljal, da je pri Američanih najbolj zanimivo, da se zmeraj zberejo. Tako imamo na eni strani idejo individualizma, ki je vezana na ameriške sanje, obenem pa je tukaj tudi ideja skupnosti, ki sega nazaj do romarjev, pripadnikov verskih skupin, ki so se preselile sem. Zato sem prepričan, da je ameriška ideja sestavljena iz dveh, skorajda popolnoma ločenih načel: skupnosti in individualizma. Ameriške sanje so nekakšno preigravanje teh dveh načel.«

Obama in Trump

Kakšna pa je razlika med vladavinama predsednikov Obame in Trumpa? »Barack Obama je imel jasno predstavo, kakšno gospodarstvo hoče. Želel je tesno sodelovanje med močno vlado in velikimi družbami. Ko je dosegel sprejetje zdravstvenega programa Obamacare, je želel, da imajo korist od tega velike bolnišnice, ki naj izrinejo manjše zdravniške prakse. Prepričan je bil, da je to bolj učinkovito. Ko je nadaljeval z dokapitalizacijo velikih bank, ki se je začela pod Georgom Bushem mlajšim, je to naredil z namenom, da jih reši. Všeč so mu bile velike banke. Njegova gospodarska filozofija je bila: 'Veliko.' Velika vlada in velika podjetja. Donald Trump nima filozofije. Ko sodeluje z velikimi podjetji, ga zanima samo ena stvar: kako mu to lahko koristi osebno in politično. Zato mu je Boeing lahko danes všeč, jutri pa ga že lahko sovraži. Seveda lahko manjša davke, ampak tega ne počne v korporativističnem duhu. Primer: imam šest otrok, in ker je povišal podporo družinam z več otroki, sem deležen ogromne davčne olajšave. Ampak to velikim podjetjem ne koristi. Zato davčne olajšave niso tisto, na kar morate biti pozorni, če ga želite razumeti. Trump je sposoben uvesti dajatve na nekaj in nato uvesti olajšave ali izjeme za nekaj drugega. Ali pa brez ustreznega postopka nekomu dati vladno naročilo. Obama je imel svojo korporativistično filozofijo, Trump pa se obnaša bolj kot župan majhnega mesta, ki dela usluge svojim prijateljem.«

Kaj pa Biden?

Nadvse zanimivo je prebrati, kako je Timothy P. Carney že pred volitvami ocenil kandidaturo Joeja Bidna. »Mislim, da so demokrati z Joejem Bidnom izbrali pravega kandidata. Biden namreč ljudi ne plaši in jih ne odbija. Kamala Harris, Elizabeth Warren in Bernie Sanders bi lahko odbili veliko ljudi. Na ameriške volivce se lahko ozrete s pomočjo različnih kategorij. V veliko kategorijo sodijo premožni ljudje iz predmestij z dobrimi javnimi šolami, ta kategorija pa je bila v političnem pogledu razdeljena na približno enaki polovici, v zadnjih tridesetih letih malce bolj naklonjena demokratom. Ampak skoraj polovica teh univerzitetno izobraženih ljudi je s stisnjenima nosnicama volila za Trumpa. V zadnjih štirih letih so se ti ljudje odmaknili od Trumpa, ker se ne vede primerno, dostojanstveno. Če bodo volili Bidna, ki je zanje sprejemljiv, tudi zato, ker so bili v bistvu zadovoljni z načinom vladanja Baracka Obame, bo to izjemno pomembno. Gre za predmestja v pomembnih državah, kot je recimo Pensilvanija, ki je verjetno sploh najpomembnejša na teh volitvah.« In izkazalo se je, da je bila prav Pensilvanija tista, ki je odločila volitve, ko je Bidnu prispevala svojih 20 elektorskih glasov in je z njimi preskočil magično mejo 270. Magično pa je tudi dejstvo, da novi predsednik privede na vrh ZDA podpredsednico Kamalo Harris. Tako visoko se v ameriški politiki ni povzpela še nobena ženska.