Na urniku je tudi šport
Po naravi nisem človek, ki bi bil nagnjen k pritoževanju in prelaganju odgovornosti na druge. Vedno se v vsem trudim najti vsaj kaj pozitivnega. Zagotovo mi to še kako prav pride tudi v času epidemije zaradi novega koronavirusa. To so drugačni časi za vse – tudi za starše.
Smo šestčlanska družina: midva z možem in štirje šoloobvezni otroci. To pomeni, da dobro vem, kako je v dneh šolanja na daljavo prevzeti skorajda popolno skrb nad celostnim razvojem otrok. Starejša k sreči potrebujeta le vzpodbudo, mlajša pa konkretno pomoč. Ni lahko, se strinjam, a to je trenutno v mojem dnevu zelo visoko na prioritetni listi. S tem ko sem še bolj vpeta v izobraževalni proces otrok, imam še boljši vpogled v njihovo znanje, samostojnost, kje imajo manke, katera so njihova močna področja, talenti … Trudim se, da se v šolo ne bi vrnili s prevelikimi luknjami v znanju. Še enemu področju dajem velik poudarek: otroci imajo na urniku tudi šport. Ne pozabimo, gibanje ima pomemben vpliv tudi na intelektualni razvoj otrok. Seveda je pomembno, da napredujejo v znanju, zanemariti pa ne gre tudi pomena telesne aktivnosti. Raziskave kažejo, da so sodoben, potrošniško naravnani način življenja ter zabavne elektronske in komunikacijske pridobitve pri mladih že tako povzročili velik gibalni primanjkljaj, ki so ga spomladi še poglobili ukrepi zaradi preprečevanja širjenja covida-19. Tako kažejo ugotovitve raziskovalne skupine SLOfit o največjem upadu gibalne učinkovitosti in največjem porastu debelosti pri slovenskih otrocih v 33-letni zgodovini spremljanja s športno-vzgojnim kartonom. Po eni strani lahko v naravi vidimo vedno več ljudi, ki se rekreirajo, po drugi pa vedno bolj postajamo sedeča civilizacija. In to tudi generacije, ki so bile v otroštvu veliko v gibanju, ki so čas po šoli preživljale v gozdu, na igrišču … Imeli so dobre gibalne navade, čeprav športna ponudba še zdaleč ni bila tako raznolika, kot je danes. Ob tem razmišljanju se mi postavlja vprašanje, kaj bo z generacijo, ki otroštvo preživlja danes – številni za računalniki in telefoni.
Vse se začne v družini: razvoj otrok je v prvi vrsti odgovornost staršev. Naši so. V teh tednih je to zavedanje še toliko pomembnejše. Spodbujajmo jih, pojdimo z njimi na rekreacijo, kar bo koristilo vsem in tudi našemu boju proti različnim virusom. So pa med nami seveda tudi starši, ki ob vseh obveznostih in težavah vsega ne zmorejo, tudi niso vsi usposobljeni za nudenje šolske pomoči otrokom, zato bodimo solidarni, ozrimo se okrog sebe in pomagajmo, če le lahko. Naj nam bo napredek naših otrok ob naši pomoči in podpori žarek, ki prodira skozi meglo trenutne situacije.