Množice in posamezniki

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gorenjska / / 11:39

Slovenci veljamo za varčen narod, ne pretirano nagnjen k denarnim tveganjem, za Gorenjce pa je »šparovnost« že kar pregovorna. Temu prikimavajo tudi številke. Slovenci smo lani v povprečju ponovno privarčevali višji delež razpoložljivega dohodka, kot znaša evropsko povprečje, kažejo podatki, ki jih je ob nedavnem dnevu varčevanja objavil Statistični urad. Premoženje slovenskih gospodinjstev se, če izvzamemo krizni leti 2008 in 2011, v zadnjih 18 letih povečuje, a ko pride do načina varčevanja, smo še vedno konservativni in prednost dajemo varnosti pred donosom. Tako imamo še vedno skoraj polovico sredstev v obliki gotovine in vlog, povprečno gospodinjstvo v EU pa denimo le tretjino. Poleg tega smo Slovenci za polovico manj zadolženi kot Evropejci, kreditiranje prebivalstva pa je pred skoraj natanko letom dni z ukrepom dodatno omejila še Banka Slovenije, kar je sicer naletelo na precejšnje neodobravanje tako komercialnih bank kot komitentov.

Ni torej presenetljivo, da smo se tudi na krizne razmere, ki jih je v letošnje leto prinesla pandemija covida-19, odzvali z varčevanjem. V prvem polletju je stopnja varčevanja gospodinjstev glede na enako obdobje lani pri nas poskočila za več kot 11 odstotnih točk in je znašala 26,7 odstotka, med 15 opazovanimi državami je bila višja le na Irskem.

Gre za instinktivno reakcijo, ki odraža strah pred prihodnostjo, ki še naprej ostaja negotova. Evropska komisija je prejšnji teden poslabšala gospodarske napovedi, padec bruto domačega proizvoda pa naj bi bil, kot je na nedavnih dnevih slovenskih bančnikov dejal guverner Banke Slovenije, predvidoma najgloblji v zadnjih sedemdesetih letih. Negotovost se v veliki meri (še) ni prelila na trg dela, kjer beležimo okoli šest tisoč brezposelnih več kot pred krizo, za kar gre zahvala predvsem državnim spodbudam in pomoči. V obravnavi je že šesti protikoronski paket, ki menda ne bo zadnji, kot je napovedal premier Janša. Vprašanje pa je, koliko časa lahko, ob precej slabi epidemiološki sliki in dejstvu, da izhoda iz krize še ni na vidiku, takšen obrambni zid še vzdrži.

Zagotovo bodo privarčevana sredstva slovenskih gospodinjstev v marsikaterem primeru pomagala prebroditi negotovost naslednjih mesecev. Če se gre zanesti na statistiko, smo tudi v tem primeru Gorenjci z eno najvišjih stopenj delovne aktivnosti in najnižjo stopnjo tveganja revščine v boljšem položaju kot sodržavljani iz drugih regij. A kaj, ko številke tako zanesljivo govorijo o množicah, o posameznikih, ki nimajo česa privarčevati, ki so na meji ali pa že pod pragom revščine, pa največkrat molčijo.