V Komendi veliko unikatnih imen

Pred kratkim je bilo zaključeno zbiranje hišnih imen v Komendi, Medvodah in Vodicah. Raba starih hišnih imen pa je od nedavnega vpisana tudi v Register nesnovne kulturne dediščine.

Komenda – V okviru projekta LAS Za mesto in vas je na območju petih občin v zadnjih dveh letih potekalo zbiranje hišnih imen, s katerimi so nekoč označevali domačije in predvsem ljudi, ki so na teh domačijah prebivali.

Tako so v Komendi, Medvodah in Vodicah z zbiranjem zaključili pred kratkim, v Mengšu bodo prihodnje leto, že pred časom pa je bil projekt zaključen v Trzinu.

V Komendi so v dveh letih zbrali skupno 487 hišnih imen, v Medvodah 750, v Vodicah pa okroglih petsto. Da svojo domačijo označijo s posebno tablo s hišnim imenom, se je v Komendi za zdaj v obeh letih skupaj odločilo 192 lastnikov, v Medvodah 303 in v Vodicah 211.

Kot nam je povedal vodja projekta Klemen Klinar z Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, se za označbo hišnega imena na objektu načeloma odloči dobra polovica lastnikov, sicer pa se odziv med vasmi precej razlikuje. »V občini Komenda smo denimo v vasi Klanec naleteli na zelo dober odziv, v sami Komendi pa je bilo precej slabše. Verjetno gre to pripisati dejstvu, da je Klanec v večji meri ohranil vaški značaj in da je tu še več prvotnih prebivalcev ali njihovih potomcev. Tam, kjer kraj dobiva značaj nekega urbanega središča, pa je navadno odziv slabši. Podobno je bilo v Medvodah, kjer smo v vaseh naleteli na dober odziv, v samih Medvodah pa na slabšega,« je pojasnil Klinar, ki opozarja na še eno zanimivost: »Na območju Komende, predvsem v vasi Klanec, smo naleteli na precej unikatnih imen, s katerimi se doslej na Gorenjskem še nismo srečali, kot denimo pri Šišarju, pri Koftanu, pri Plenku, pri Pridgarju ali pri Frtelu.«

Namen akcije zbiranja starih hišnih imen, ki sicer že več let v več ločenih projektih poteka v različnih občinah, je imena, ki predstavljajo del slovenske tradicije in zgodovine, obvarovati pred pozabo. Zbrana hišna imena so tako vključena v spletni leksikon, dostopen na spletni strani www.hisna-imena.si, izdajo pa jih tudi v posebni knjižici.

Od nedavnega pa je raba hišnih imen vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine, ki ga vodi ministrstvo za kulturo, kar pripravljavcem projekta pomeni še posebno zadoščenje. »Za to smo se trudili že nekaj let in veseli me, da nam je uspelo, saj to pomeni, da je naše delo priznala tudi stroka in da s projektom prispevamo k ohranjanju naše nesnovne dediščine,« je zaključil Klinar.