O varuhih kulture

V času krize se ljudje vedno obrnemo k umetnosti. Vem, oguljena fraza, a najbrž nič manj kot tista, ki jo od vsakokratnega politika – priložnostnega govornika – o slovenskem jeziku in njega ohranjevanju v povezavi s Trubarjem vedno znova slišimo ob dnevu reformacije. Kljub temu z besedo, predvsem s kulturo govora, pogosto ravnamo slabo, prav tako pa radi pozabljamo tudi na umetnike in vse tiste, ki kulturo in umetnost ustvarjajo. Aktualna kriza, ko se je ob drugem valu epidemije v veliki meri ustavilo javno življenje in je medsebojna komunikacija v živo postavljena v drugi plan, nas je prisilila v to, da si prosti čas, ki smo ga prej na primer posvečali družabnim stikom, zdaj organiziramo drugače. Nekateri se lotite stvari, za katere nikoli ne najdete časa, spet drugi stavite na sprehode v naravo in več pozornosti posvetite gibanju, prav vsakemu izmed nas pa pri krajšanju dni v »izolaciji« pomaga umetnost – knjiga, film, glasba, tudi umetniške vsebine na spletu …

V srednjeveškem Dekameronu se je pred kugo skupina mladih zatekla v podeželsko hišo blizu Firenc, kjer si je čas krajšala s pripovedovanjem zgodb. V čakanju na konec epidemije so si pripovedovali zgodbe o ljubezni in ljubosumju, bogastvu in pohlepu, hinavščini in prijateljstvu, skratka o običajnih stvareh iz siceršnjega sveta. Danes nam zgodbe na različne načine pripovedujejo drugi – pisci romanov, ustvarjalci filmov, skladatelji in izvajalci glasbe, vizualni umetniki … Gre za ljudi, ki so se v umetniških poklicih izšolali in imajo za to, kar počnejo, znanje in največkrat tudi poseben talent, ki ga večina nas nima. Prejšnji dan se je na TV Slovenija zaključila serija šestih filmov, ki so jih od konca septembra in ves oktober predvajali v ciklu, posvečenem slovenskemu filmu. Na ogled so bili filmi, ki so bili premierno prikazani v zadnjih dveh letih, mnogi so bili na različnih festivalih večkrat nagrajeni. Letos novih filmov tako rekoč ni. Številni filmarji namreč že od pomladi čakajo, da jim bo država izplačala honorar za že opravljeno delo, prav tako ni denarja za projekte, ki so bili na razpisih izbrani že pred dvema letoma. Pa gre le za en segment slovenske ustvarjalnosti.

Ministrstvo za kulturo ima od nas, državljanov, mandat, da varuje kulturo in umetnost ter skrbi, da bodo delavci v kulturi, bodisi v institucijah ali zunaj njih, lahko s čim manj težav ustvarjali in s tem bogatili narodovo identiteto. Zdaj, v času krize, je še kako pomembno, da aktualna kultura in umetnost »stojita in obstaneta«; da ne obujamo zgolj dni nekdanje slave. Verjamemo, da bodo na ministrstvu za kulturo za to znali, zmogli in želeli poskrbeti.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / petek, 6. april 2007 / 07:00

Tržiška komunala nima izgub

Tako trdi direktor Florijan Bulovec, kateremu župan Občine Tržič očita slabo poslovanje. Nezadovoljstvo med delavci.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sobota, 6. avgust 2016 / 13:54

Prazna avtocesta

Državni statistični urad objavlja podatke o doslej rekordni turistični sezoni, prometno-informacijski center poroča o gostem prometu, prometnih zastojih in dolgih kolonah vozil, naš fotograf Luka R...

Zanimivosti / sobota, 6. avgust 2016 / 13:49

Po jajca na avtomat

Matjaž Jenko iz Potoka pri Komendi je izdelal samopostrežni avtomat za prodajo kokošjih jajc. Projekt je bil tudi tema njegove diplomske naloge.

Medvode / sobota, 6. avgust 2016 / 13:48

V občini Medvode obnavljajo otroška igrišča

Medvode – Občina Medvode je v letošnjem proračunu kar nekaj denarja namenila tudi za obnovo otroških igrišč.

Gorenjska / sobota, 6. avgust 2016 / 13:47

Poostren nadzor v Triglavskem narodnem parku

Bled – V avgustu bodo naravovarstveni nadzorniki Triglavskega narodnega parka v sodelovanju s policijskimi postajami Bled, Kranjska Gora in Bovec ter gorsko policijsko enoto obiskovalce še dodatno...

GG Plus / sobota, 6. avgust 2016 / 13:46

Alpski bojevniki

»Zgodovino himalajizma so oblikovale države z vsega sveta. V petdesetih letih 20. stoletja so bili v ospredju Avstrijci, ki so prvi priplezali na vrhove petih osemtisočakov: Nanga Parbat, Cho Oyu,...