Vladimir Hrovat se je z ustno harmoniko srečal pri trinajstih letih in ji utrl pot na koncertne odre. / Foto: osebni arhiv

Z ustno harmoniko v svet

Vladimir Hrovat iz Sore je profesionalni violinist, ki se v zadnjem obdobju posveča predvsem ustni harmoniki. Uvrstili so ga v svetovno knjigo o najboljših in izstopajočih imenih na svetu, ki je izšla junija letos – prav zaradi glasbenega ustvarjanja z ustno harmoniko in zanjo. Utrl ji je pot na koncertne odre.

Z ustno harmoniko se je prvič srečal pri 13 letih in hitro ugotovil, da je uporabna tudi v resni glasbi. Na koncertne odre jo je postavljal s pomočjo mandoline. Pol koncerta je bila mandolina, pol pa ustna harmonika.

Slovenski violinist, ustni harmonikar in skladatelj, profesionalni violinist s še nekaterimi drugimi glasbenimi talenti, član Društva slovenskih skladateljev, piše orkestrsko, zborovsko, komorno in solistično glasbo ter seveda številne priredbe za ansambel ustnih harmonik ... To je le del zapisov o Vladimirju Hrovatu. Če je bila večino njegovega glasbenega udejstvovanja na prvem mestu violina, se v zadnjem obdobju posveča predvsem ustni harmoniki. In to zelo uspešno.

Kot vodja Koncertnega ansambla ustnih harmonik Sorarmonica se je skupaj z društveno in ansambelsko desno roko Simono Perme znašel v peti izdaji zajetne knjige Najboljši od najboljših in izstopajočih na svetu – moški in ženske … ameriške urednice Marjorie Lerner. Knjiga je izšla pri Times Square Press iz New Yorka v začetku junija letos. Ima 740 strani s tisoč imeni in 65 tematskimi področji. Na dveh straneh s tremi fotografijami navaja Hrovatove glasbeno-umetniške dosežke kot violinista, multiinštrumentalista, koncertnega solista na ustni harmoniki in skladatelja pa tudi kot vodje ansambla Sorarmonica s popotovanji in osvojenimi medaljami po Evropi in z gostovanjem na Tajvanu. Kot najpomembnejši dogodek leta 2019 je navedena koncertna praizvedba Vladimirjevega Simoni posvečenega Concerta S / za glavni in balkonski solo ustnih harmonik, godala in tolkala. To je le še ena izmed potrditev njegovega uspešnega dela. Prejel je že številna priznanja in nagrade.

O njem bi lahko zapisali, da mu je bila glasba položena že v zibko. Rodil se je v Zagrebu v družini slovensko-hrvaškega rodu. Ko je bil star sedem let, so se preselili v Izolo, nato na Reko, od koder je prišel v Ljubljano, zadnjih enajst let pa živi v Sori v medvoški občini. Dedek je bil orglavec, oče trompetist, akordeonist in uspešen glasbeni pedagog. Z glasbo se ukvarja od petega leta starosti. Končal je študij violine na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je med podiplomskim študijem prejel tudi Prešernovo nagrado za umetniške dosežke. Kot violinist v skupini prvih violin je bil redno zaposlen v Simfoničnem orkestru Radiotelevizije Slovenija in bil obenem dolgoletni član komornega orkestra pri isti ustanovi. Poleg violine igra še celo vrsto drugih glasbil: akordeon (harmoniko), s katero je začel, klavir, bas kitaro, tenor banjo … »Kot koncertni solist sem se precej ukvarjal z mandolino, posebej pomembno mesto pri moji poustvarjalni dejavnosti, zlasti na področju tako imenovane resne glasbe, pa vsekakor zavzema ustna harmonika. Ta inštrument igraš dobesedno z dušo. Ponuja številne možnosti, ki so večini glasbenih poznavalcev še vedno neznane. Z ustno harmoniko sem se prvič srečal pri 13 letih in hitro ugotovil, da je uporabna tudi v resni glasbi. Na koncertne odre sem jo postavljal s pomočjo mandoline. Pol koncerta je bila mandolina, pol pa ustna harmonika,« pravi Hrovat. Da se bo posvetil glasbi, je in ni bilo samoumevno. »Premorem tudi obilo ročno-tehničnih spretnosti. Moje močno področje je bila že v mlajših letih arhitektura. Šoli sem na enem izmed tekmovanj priboril celo zmago. Lahko bi rekel, da je bila pot v glasbo zame najlažja. Konec srednje šole sem eno sezono že igral v Operi, violino sem potem zgrabil le še bolj resno,« pove.

Ustni harmoniki, za katero poudarja, da je resno koncertno glasbilo, želi dati pomembnejšo vlogo tako na koncertnih odrih kot na akademski ravni. Njegova želja je, da bi ta inštrument prišel tudi v predmetnik glasbenih šol.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 6. april 2010 / 07:00

Gorenjski glas

Gorenjski glas, 6. april 2010, št. 27

Objavljeno na isti dan


Jesenice / ponedeljek, 2. november 2020 / 00:35

Porodi v koronačasu

V teh posebnih časih je posebno tudi delo na porodnem oddelku Splošne bolnišnice Jesenice. Doslej so imeli eno porodnico, ki je bila okužena s koronavirusom, a porod je potekal brez zapletov, tako mam...

Kronika / ponedeljek, 2. november 2020 / 00:30

Brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom droge

Tržič – Tržiški policisti so v sredo zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja zasegli vozilo vozniku, ki je bil tudi pozitiven na hitri test na prepovedane droge. Policisti so mu manjšo količino pr...

Kronika / ponedeljek, 2. november 2020 / 00:29

Ponujala pregled merilnikov krvnega tlaka

Golnik – Kranjski policisti so v sredo obravnavali prijavo občanke, da na Golniku ženska po domovih ponuja pregled merilnikov krvnega tlaka. Policisti, ki osebe niso izsledili, svetujejo previdnost...

GG Plus / ponedeljek, 2. november 2020 / 00:27

Martin Naglič iz Žirov

Ob priimku Naglič iz Žirov bi morda človek takoj pomislil, da gre pri imenu za pomoto. Publicist in filozof Miha Naglič je namreč kot uveljavljena »znamka« dolgoletni sodelavec Gorenjskega glasa. V...

Zanimivosti / ponedeljek, 2. november 2020 / 00:17

Prelepljeni sedeži

V obdobju koronavirusa so na redkih kulturnih ali športnih prireditvah, ki so v tem kriznem času epidemije sploh še dovoljene, zaradi zagotavljanja varnostne razdalje označeni oziroma prelepljeni s...