Vladimir Hrovat se je z ustno harmoniko srečal pri trinajstih letih in ji utrl pot na koncertne odre. / Foto: osebni arhiv

Z ustno harmoniko v svet

Vladimir Hrovat iz Sore je profesionalni violinist, ki se v zadnjem obdobju posveča predvsem ustni harmoniki. Uvrstili so ga v svetovno knjigo o najboljših in izstopajočih imenih na svetu, ki je izšla junija letos – prav zaradi glasbenega ustvarjanja z ustno harmoniko in zanjo. Utrl ji je pot na koncertne odre.

Z ustno harmoniko se je prvič srečal pri 13 letih in hitro ugotovil, da je uporabna tudi v resni glasbi. Na koncertne odre jo je postavljal s pomočjo mandoline. Pol koncerta je bila mandolina, pol pa ustna harmonika.

Slovenski violinist, ustni harmonikar in skladatelj, profesionalni violinist s še nekaterimi drugimi glasbenimi talenti, član Društva slovenskih skladateljev, piše orkestrsko, zborovsko, komorno in solistično glasbo ter seveda številne priredbe za ansambel ustnih harmonik ... To je le del zapisov o Vladimirju Hrovatu. Če je bila večino njegovega glasbenega udejstvovanja na prvem mestu violina, se v zadnjem obdobju posveča predvsem ustni harmoniki. In to zelo uspešno.

Kot vodja Koncertnega ansambla ustnih harmonik Sorarmonica se je skupaj z društveno in ansambelsko desno roko Simono Perme znašel v peti izdaji zajetne knjige Najboljši od najboljših in izstopajočih na svetu – moški in ženske … ameriške urednice Marjorie Lerner. Knjiga je izšla pri Times Square Press iz New Yorka v začetku junija letos. Ima 740 strani s tisoč imeni in 65 tematskimi področji. Na dveh straneh s tremi fotografijami navaja Hrovatove glasbeno-umetniške dosežke kot violinista, multiinštrumentalista, koncertnega solista na ustni harmoniki in skladatelja pa tudi kot vodje ansambla Sorarmonica s popotovanji in osvojenimi medaljami po Evropi in z gostovanjem na Tajvanu. Kot najpomembnejši dogodek leta 2019 je navedena koncertna praizvedba Vladimirjevega Simoni posvečenega Concerta S / za glavni in balkonski solo ustnih harmonik, godala in tolkala. To je le še ena izmed potrditev njegovega uspešnega dela. Prejel je že številna priznanja in nagrade.

O njem bi lahko zapisali, da mu je bila glasba položena že v zibko. Rodil se je v Zagrebu v družini slovensko-hrvaškega rodu. Ko je bil star sedem let, so se preselili v Izolo, nato na Reko, od koder je prišel v Ljubljano, zadnjih enajst let pa živi v Sori v medvoški občini. Dedek je bil orglavec, oče trompetist, akordeonist in uspešen glasbeni pedagog. Z glasbo se ukvarja od petega leta starosti. Končal je študij violine na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je med podiplomskim študijem prejel tudi Prešernovo nagrado za umetniške dosežke. Kot violinist v skupini prvih violin je bil redno zaposlen v Simfoničnem orkestru Radiotelevizije Slovenija in bil obenem dolgoletni član komornega orkestra pri isti ustanovi. Poleg violine igra še celo vrsto drugih glasbil: akordeon (harmoniko), s katero je začel, klavir, bas kitaro, tenor banjo … »Kot koncertni solist sem se precej ukvarjal z mandolino, posebej pomembno mesto pri moji poustvarjalni dejavnosti, zlasti na področju tako imenovane resne glasbe, pa vsekakor zavzema ustna harmonika. Ta inštrument igraš dobesedno z dušo. Ponuja številne možnosti, ki so večini glasbenih poznavalcev še vedno neznane. Z ustno harmoniko sem se prvič srečal pri 13 letih in hitro ugotovil, da je uporabna tudi v resni glasbi. Na koncertne odre sem jo postavljal s pomočjo mandoline. Pol koncerta je bila mandolina, pol pa ustna harmonika,« pravi Hrovat. Da se bo posvetil glasbi, je in ni bilo samoumevno. »Premorem tudi obilo ročno-tehničnih spretnosti. Moje močno področje je bila že v mlajših letih arhitektura. Šoli sem na enem izmed tekmovanj priboril celo zmago. Lahko bi rekel, da je bila pot v glasbo zame najlažja. Konec srednje šole sem eno sezono že igral v Operi, violino sem potem zgrabil le še bolj resno,« pove.

Ustni harmoniki, za katero poudarja, da je resno koncertno glasbilo, želi dati pomembnejšo vlogo tako na koncertnih odrih kot na akademski ravni. Njegova želja je, da bi ta inštrument prišel tudi v predmetnik glasbenih šol.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / petek, 24. junij 2016 / 10:51

Deželne novice, št. 8

Deželne novice, 24. junij 2016, št. 8

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 30. oktober 2020 / 19:13

Vlada k omejitvam dodala nekaj izjem

Vlada je v začasnem odloku o ponujanju in prodajanju blaga in storitev potrošnikom dodala še nekaj izjem. Psiholog dr. Robert Masten pa se zahvaljuje tudi vsem tistim, ki se ne strinjajo z vladnimi uk...

Šport / petek, 30. oktober 2020 / 16:50

SŽ Olimpija slavila v Kranju

Odpovedi zaradi koronavirusa se vrstijo tako v mednarodnih hokejskih tekmovanjih kot domačem prvenstvu, iz jeseniškega kluba pa sporočajo, da je bila ta teden večina igralcev na testiranju pozitivna.

Gospodarstvo / petek, 30. oktober 2020 / 16:50

Zaprtje klavnice izkoristili za redni remont

Klavnica podjetja Meso Kamnik zaradi devetih okužb med zaposlenimi do prihodnjega tedna ne obratuje, poslovanje družbe pa poteka nemoteno.

Gorenjska / petek, 30. oktober 2020 / 16:48

V vrtcih je ta teden le peščica otrok

Večina vrtcev je ta teden zaprta. Poteka le nujno varstvo, k organiziranju pa občine pristopajo različno.

Slovenija / petek, 30. oktober 2020 / 16:48

Po pokojnino na banko le v nujnih primerih

Kranj – V bankah in hranilnicah upokojence pozivajo, naj danes, ko je dan izplačila pokojnin, poslovalnice obiščejo le v nujnem primeru. Upokojenci, ki imajo bančno kartico, naj dvig denarja raje o...