Nov kip sv. Pija iz Pietrelcine je blagoslovil kapucin Štefan Kožuh.

Blagoslovili kip patra Pija

Župnija Sora je ob priložnosti prejela tudi relikvije prve stopnje.

Sora – Cerkev sv. Štefana v Sori je od septembra bogatejša za lesen kip sv. Pija iz Pietrelcine. Podobo kapucinskega meniha, ki je umrl leta 1968, za svetnika pa bil razglašen leta 2002, je v nedeljo, 11. oktobra, blagoslovil njegov sobrat, kapucin Štefan Kožuh.

Sv. Pij se je rodil leta 1887 v Pietrelcini v južni Italiji. H kapucinom je vstopil leta 1903, duhovniško posvečenje pa je prejel sedem let pozneje. Leta 1916 so ga zaradi slabega zdravja poslali v samostan v kraju San Giovanni Rotondo blizu jadranske obale, kjer je ostal do smrti. Septembra leta 1920 je v mističnem zamaknjenju prejel stigme – znamenja Kristusovih ran na rokah, nogah in prsih. Bil je mistik, spovednik in ustanovitelj sodobne bolnišnice v San Giovanni Rotondu. »Sv. Pij je bil ves Bogu na razpolago. Prejel je izjemne darove, ki jih mi nimamo, njemu pa jih je Bog hotel dati in je zaradi njih ogromno pretrpel. Nikoli se ni umaknil, ampak se je ves dal na razpolago, da bi ljudem pomagal priti do Boga. To je bil velik blagoslov za stotisoče ljudi po vsem svetu,« o sv. Piju pravi kapucin Šefan Kožuh. Župnija Sora je ob priložnosti prejela relikvije prve stopnje – gaze, prepojene z njegovo krvjo. »Relikvije so različnih ravni, tukaj pa gre za relikvijo prve stopnje, neposredno del telesa svetnika patra Pija. Pri njem je posebna možnost, če tako rečem. Imel je Kristusove rane in je krvavel, zato je bilo treba pogosto menjati obveze in gaze, ki so bile prepojene z njegovo krvjo. Te so shranjevali in jih še danes hranijo v Rimu ter jih dajo kapelam, župnijskim in drugim cerkvam kot relikvijo. Relikvija je živo ponavzočenje svetnika med nami. To ni nič magičnega, razumljivo nas pa spodbuja k temu, da zaupamo v priprošnjo tega svetnika, ki za nas pri Bogu moli po namenih, ki jih mi sami s težavo izrečemo,« o relikvijah pravi Štefan Kožuh.

Novi kip sv. Pija iz Pietrelcine je izdelan iz lesa švicarskega bora, izdelal pa ga je južnotirolski kipar Livio Comploi iz Ortiseija v dolini Val Gardena, ki se je tudi udeležil blagoslova. Kip ni izdelan iz enega kosa lesa, pač pa iz več zlepljenih kosov. Tik pred koncem izdelave ga je kipar izdolbel, da je lažji in da je sprostil napetosti v lesu, zaradi česar ne bo razpokal.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sobota, 16. junij 2012 / 07:00

Alpinistični tabor Pipa miru

Kamnik - Pipa miru, alpinističen tabor, ki ga člani Alpinističnega odseka Planinskega društva Kamnik vsako leto posvetijo spominu na Mateja Mošnika - Matota, bo od 21. do 24...

Objavljeno na isti dan


Kranj / petek, 25. maj 2007 / 07:00

Kranjski vrtci so najdražji

Zaradi visoke nagrade ravnateljici Kranjskih vrtcev za delovno uspešnost smo naredili primerjavo cen vrtcev v Kranju, na Jesenicah in v Radovljici.

Kranj / petek, 25. maj 2007 / 07:00

Še večja knjižnica

Svetniki so soglašali s povečanjem površine za novo Osrednjo knjižnico Kranj v prostorih Globusa. Odprtje naj bi bilo konec leta 2008.

Splošno / petek, 25. maj 2007 / 07:00

Izjemna udeležba kolesarjev na maratonu Mirka Krakerja

V nedeljo, 20. maja, je potekal že 4. kolesarski maraton Kranj–Jezersko v organizaciji Kolesarskega kluba Sava in Zavoda za turizem Kranj. Lepo vreme je prav gotovo pripomoglo k izjemni udeležbi ko...

Splošno / petek, 25. maj 2007 / 07:00

Študentov je vse manj

Letošnji odziv za vpis na fakultete je bil zanimiv. Podatki so pomembni tako za tiste, ki boste letos postali študentje, kot tudi za tiste, ki se vam to obeta v prihodnjih letih.

Splošno / petek, 25. maj 2007 / 07:00

Slava narodu in Ozari

Akademska folklorna skupina Ozara s Primskovega se je ob 55-letnem jubileju vrnila v čas čitalnic in pripravila Veliko besedo, s plesom, petjem, recitacijo, vznesenimi besedami ...