Mladi prepotrebneži

Gregor Molk - Kokošar je še celo poletje strašil pastirice (sledile so še štiri prijave), jih silil, da so mu obirale uši, in jih bolj ali manj skušal posiljevati. A se je očitno spravljal na premajhne deklice, ker večinoma ni mogel prodreti vanje. Na zimo pa se je lotil starejših žensk.

Dva dni pred vsemi svetimi leta 1822 je šla šestdesetletna Marija Lazar čez logaški travnik in je srečala mladega moškega z vpreženim volom. Vprašal jo je, kam je namenjena. Mu je odvrnila, da v Logatec. »In zakaj?« je bil radoveden mladenič. »Po zdravila,« mu je odvrnila, »ker sem bolna.« Spraševanja ji je bilo dovolj in ga je hotela obiti, vendar jo zgrabil, rekoč: »Nikamor ne greš,« in ji pokazal nož, »če si raje mrtva, kot da greš z mano,« ter jo vrgel v grmovje in ji začel delati silo. Ko se je branila, jo je vprašal: »Kaj nisi videla noža? Kaj ti pa je, saj bova hitro končala. Srbi me in ne morem drugače.« Tako se mu je na smrt prestrašena, slaba od starosti in 14-dnevne bolezni predala. Opravil je svojo podlost, vstal in odšel brez besede. Za prestano sramoto, strah in pota je na sodišču zahtevala 50 goldinarjev.

Pohoti po starejših ženskah pa ni zadostil za prav dolgo. Čez dobrih 14 dni (14. decembra 1822) je petdesetletna Margareta Kogovšek, že tri leta vdova, okrog dveh popoldan šla po idrijski cesti in na glavi nesla kakih sedem funtov prediva (štiri kilograme). Dohitel jo je mlad mož na vozu z volmi, ji rekel, da lahko prisede, kar je tudi storila. Ko sta prišla do stranske poti, je sestopila in nadaljevala sama. Čez kratek čas jo je ta mladi mož dohitel, jo prijel in rekel, da bo treba plačati za pot. Odvrnila je, da nima denarja, pa je rekel, da bosta kar takoj poračunala, jo vrgel na tla, ji pokril z roko usta, da ne bi kričala, in se pripravljal, da ji bo storil silo. Vendar ji je uspelo osvoboditi usta, da je pričela na vse pretege kričati, tako da se je ustrašil in brez besed pobegnil.

Pri izrekanju kazni je sodišče oteževalne okoliščine videlo seveda v številnih ponovitvah, v tem, da se je loteval nedoletnih pastiric – otrok, ki se niso mogle braniti. Olajševalno pa naj bi bilo, da je bil v času zločinov star šele 19 let, očitno zanemarjena vzgoja, dotedanja nekaznovanost, da je bil že dolgo v preiskovalnem zaporu in da je vse priznal. Deželno sodišče ga je obsodilo na deset let težke ječe – s priporočilom, da naj mu višje sodišče to kazen zmanjša na pet let in jo poostri z udarci s palico. Prizivno sodišče je deloma sledilo predlogu ljubljanskega in Kokošarju kazen znižalo na šest let težke ječe, poostrene s po dvajset udarci s palico po prvem, drugem in tretjem letu kazni. Oškodovane pa so glede odškodnine napotili na redno pravno pot – na civilno tožbo.