Na Krokodilnici ribiči te dni lahko lovijo, lastniki pa se zavzemajo, da bi bilo tudi to jezero za ribiče in obiskovalce dostopno vse leto. / Foto: Gorazd Kavčič

Na Bobovku so pripravili ribolovne dneve

V naravnem rezervatu glinokopih jezerc na Bobovku pri Kranju letos znova potekajo ribolovni dnevi, za katere je med ribiči precej zanimanja, saj je ribolov med letom dovoljen le v Čukovi jami, v Krokodilnici in Ledvički pa ne. Lastniki se zavzemajo, da bi tudi Krokodilnico odprli za ribolov celo leto.

Bobovek – Območje naravnega rezervata glinokopnih jezerc z okolico na Bobovku pri Kranju obsega širše območje treh jezerc, in sicer Čukove jame, Krokodilnice in Ledvičke ter pas kulturne krajine med jezerci in potokom Milko.

Kot je pojasnila naravovarstvena svetnica iz Območne enote Kranj pri Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave Sonja Rozman, so jezerca nastala na območju, kjer je do leta 1971 delovala opekarna Zabret. Opuščene glinokope je zalila voda in na območju se je razvil bogat vodni ekosistem z bogatim rastlinjem in pestrim živalskim svetom dvoživk, ptic in nevretenčarjev, kot so na primer kačji pastirji, polži in drugi, ki so pomemben vir hrane za ptice in dvoživke.

»Na območju lahko poleg najbolj opaznih labodov, rac mlakaric in črnih lisk z malo sreče opazimo tudi zelo ogroženega vodomca, v preteklosti pa je tod gnezdila tudi bobnarica. Območje je postalo privlačno tudi za preživljanje prostega časa za domačine in ribiče. Vnos rib je spremenil ekosistem in vplival predvsem na vodne rastline, dvoživke in kačje pastirje,« pravi Rozmanova in dodaja, da ima to območje tudi pestro geološko zgodovino, saj so pri izkopavanju gline našli tudi fosilne ostanke mamuta, ki je po oceni geologov tu živel v predzadnji ledeni dobi. Med izkopavanjem so nekoliko globlje našli fosilizirano tudi celo jato rib kleničev, ki sicer kot vrsta še vedno živijo na primer v Dravi in Muri.

»Z novim odlokom in uredbo o zavarovanju je bil sklenjen dogovor, da se Čukova jama nameni aktivnostim ljudi, v Krokodilnici in Ledvički pa ima prednost narava. Tako so v Čukovi jami dovoljeni ribolov, kopanje, drsanje, čolnarjenje, ob Krokodilnici in Ledvički pa lahko le mirno opazujemo naravo,« pojasnjuje Rozmanova in dodaja, da so se, zaradi sprememb ekosistema, ki so ga povzročile ribe in pa na podlagi vzorčenja rib, ki so ga izvedli leta 2017, skupaj z lastniki dogovorili, da izvedejo naravovarstveni ukrep za zmanjšanje populacij rib v Krokodilnici in Ledvički. To so lani naredili s poskusnim tridnevnim ribolovom.

»Ker so bile naše izkušnje pozitivne, smo ga letos razširili na en mesec, da bo učinek večji. Tako ribiči po predhodni prijavi pri lastnikih zemljišč lahko lovijo ribe na določenih mestih. Vse ujete ribe se seveda izločijo, pri čemer večje krape vložijo v Čukovo jamo, manjše ribe pa so njihove,« tudi pojasnjuje Sonja Rozman in dodaja, da z ribolovnimi dnevi poskušajo nekoliko zmanjšati vpliv rib na dvoživke, vodne rastline in vodne žuželke.

»Seveda kakršnokoli vlaganje rib za popestritev ribolova ni dovoljeno. Je pa ribolov v Krokodilnici zahtevnejši, saj je gostota rib manjša kot v Čukovi jami in so prilagojene na naravno hrano. Ribolovni dnevi so organizirani v zgodnjem jesenskem času, saj je takrat vpliv na naravo, predvsem ptice najmanjši, ker je izven njihovega obdobja razmnoževanja in izven obdobja zimskega počitka,« še pravi Rozmanova.

Tako so se letošnji ribolovni dnevi začeli 19. septembra in bodo trajali še do ponedeljka, 19. oktobra. »Zanimanja za ribolov v Krokodilnici je kar nekaj, lastniki pa bi želeli, da se tudi Krokodilnica za ribolov odpre za celo leto. Mislim, da ribiči in drugi, ki bi prišli na to območje, ne bi škodljivo posegali v naravo. Ker so na Čukovem bajerju kopalci dva do tri mesece letno, se tam takrat ne more loviti, zato bi želeli imeti odprto tudi drugo jezero, ki je primernejše za ribolov, saj so na njem tudi veje in se ribe v njem bolje počutijo. Prav tako bi želeli, da bi bilo to jezero odprto za drsanje, saj je led na njem boljši,« pojasnjuje Metod Zabret, ki pravi, da pa bi lahko še naprej ostala zavarovano jezero Ledvička, ki je manjše.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / nedelja, 4. november 2007 / 07:00

Človek ne živi le od kruha

Marjan Čufer je občinski svetnik na listi SDS. Kot pravi, med ljudmi pogreša več solidarnosti in topline.

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / torek, 29. november 2016 / 21:30

Vojskovali so se za Slovenijo

Z Blaznikovim in muzejskim večerom Škofja Loka in Ločani v osamosvojitveni vojni junija 1991 so se v Muzejskem društvu Škofja Loka oddolžili letošnji 25-letnici slovenske države.

Nasveti / torek, 29. november 2016 / 21:27

Rižota z zelenjavo ali radičem

Priprava rižot je enostavna in hitra, poleg tega pa za kuhanje umažemo le eno posodo. Za vsako rižoto je pomembno, da imamo dobro jušno osnovo, zato je najbolje, da jo pripravimo takrat, ko nam ost...

Zanimivosti / torek, 29. november 2016 / 21:04

Sajasti in rogati v Podkorenu

Po Podkorenu se je v petek zapodilo kar enaindvajset skupin parkeljnov iz Avstrije, Italije in Slovenije. Slikovita popestritev turobnega novembra in bučen uvod v decembrsko praznično dogajanje.

Razvedrilo / torek, 29. november 2016 / 21:01

Bodi moja voda

V kranjskem KluBaru je v soboto navdušil karizmatični reški pevec Damir Urban, tudi decembrski koncertni spored pa v Klubaru zagotavlja pestre glasbene večere.

GG Plus / torek, 29. november 2016 / 20:56

Kaj vse nam čipka pomeni danes?

Snovanja to pot namenjamo bogastvu slovenske klekljane čipke, razpete med obrtjo in umetnostjo. Kar je prišlo letos še posebej do izraza, saj je naša država gostila 17. Svetovni čipkarski kongres (OID...