Na Bobovku so pripravili ribolovne dneve

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Kranj / / 12:06

V naravnem rezervatu glinokopih jezerc na Bobovku pri Kranju letos znova potekajo ribolovni dnevi, za katere je med ribiči precej zanimanja, saj je ribolov med letom dovoljen le v Čukovi jami, v Krokodilnici in Ledvički pa ne. Lastniki se zavzemajo, da bi tudi Krokodilnico odprli za ribolov celo leto.

Bobovek – Območje naravnega rezervata glinokopnih jezerc z okolico na Bobovku pri Kranju obsega širše območje treh jezerc, in sicer Čukove jame, Krokodilnice in Ledvičke ter pas kulturne krajine med jezerci in potokom Milko.

Kot je pojasnila naravovarstvena svetnica iz Območne enote Kranj pri Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave Sonja Rozman, so jezerca nastala na območju, kjer je do leta 1971 delovala opekarna Zabret. Opuščene glinokope je zalila voda in na območju se je razvil bogat vodni ekosistem z bogatim rastlinjem in pestrim živalskim svetom dvoživk, ptic in nevretenčarjev, kot so na primer kačji pastirji, polži in drugi, ki so pomemben vir hrane za ptice in dvoživke.

»Na območju lahko poleg najbolj opaznih labodov, rac mlakaric in črnih lisk z malo sreče opazimo tudi zelo ogroženega vodomca, v preteklosti pa je tod gnezdila tudi bobnarica. Območje je postalo privlačno tudi za preživljanje prostega časa za domačine in ribiče. Vnos rib je spremenil ekosistem in vplival predvsem na vodne rastline, dvoživke in kačje pastirje,« pravi Rozmanova in dodaja, da ima to območje tudi pestro geološko zgodovino, saj so pri izkopavanju gline našli tudi fosilne ostanke mamuta, ki je po oceni geologov tu živel v predzadnji ledeni dobi. Med izkopavanjem so nekoliko globlje našli fosilizirano tudi celo jato rib kleničev, ki sicer kot vrsta še vedno živijo na primer v Dravi in Muri.

»Z novim odlokom in uredbo o zavarovanju je bil sklenjen dogovor, da se Čukova jama nameni aktivnostim ljudi, v Krokodilnici in Ledvički pa ima prednost narava. Tako so v Čukovi jami dovoljeni ribolov, kopanje, drsanje, čolnarjenje, ob Krokodilnici in Ledvički pa lahko le mirno opazujemo naravo,« pojasnjuje Rozmanova in dodaja, da so se, zaradi sprememb ekosistema, ki so ga povzročile ribe in pa na podlagi vzorčenja rib, ki so ga izvedli leta 2017, skupaj z lastniki dogovorili, da izvedejo naravovarstveni ukrep za zmanjšanje populacij rib v Krokodilnici in Ledvički. To so lani naredili s poskusnim tridnevnim ribolovom.

»Ker so bile naše izkušnje pozitivne, smo ga letos razširili na en mesec, da bo učinek večji. Tako ribiči po predhodni prijavi pri lastnikih zemljišč lahko lovijo ribe na določenih mestih. Vse ujete ribe se seveda izločijo, pri čemer večje krape vložijo v Čukovo jamo, manjše ribe pa so njihove,« tudi pojasnjuje Sonja Rozman in dodaja, da z ribolovnimi dnevi poskušajo nekoliko zmanjšati vpliv rib na dvoživke, vodne rastline in vodne žuželke.

»Seveda kakršnokoli vlaganje rib za popestritev ribolova ni dovoljeno. Je pa ribolov v Krokodilnici zahtevnejši, saj je gostota rib manjša kot v Čukovi jami in so prilagojene na naravno hrano. Ribolovni dnevi so organizirani v zgodnjem jesenskem času, saj je takrat vpliv na naravo, predvsem ptice najmanjši, ker je izven njihovega obdobja razmnoževanja in izven obdobja zimskega počitka,« še pravi Rozmanova.

Tako so se letošnji ribolovni dnevi začeli 19. septembra in bodo trajali še do ponedeljka, 19. oktobra. »Zanimanja za ribolov v Krokodilnici je kar nekaj, lastniki pa bi želeli, da se tudi Krokodilnica za ribolov odpre za celo leto. Mislim, da ribiči in drugi, ki bi prišli na to območje, ne bi škodljivo posegali v naravo. Ker so na Čukovem bajerju kopalci dva do tri mesece letno, se tam takrat ne more loviti, zato bi želeli imeti odprto tudi drugo jezero, ki je primernejše za ribolov, saj so na njem tudi veje in se ribe v njem bolje počutijo. Prav tako bi želeli, da bi bilo to jezero odprto za drsanje, saj je led na njem boljši,« pojasnjuje Metod Zabret, ki pravi, da pa bi lahko še naprej ostala zavarovano jezero Ledvička, ki je manjše.