S kolesom na prekmurske dödole

Besedilo: Neža Markelj
Kategorija: Izleti GG / četrtek, 15. oktober 2020 / 12:15

Poletje je minilo hitro, prehitro, mimo mene je švignilo s svetlobno hitrostjo in mi pustilo lepe spomine ter ogromno neuresničenih načrtov, ki jih zdaj želim stisniti v redke sončne dni, razpete med predavanji in turobnim oktobrskim vremenom. In tako sva z Nejcem pretekli konec tedna »pobegnila« v Prekmurje – v popolnoma drug svet, v deželo neizmerno prijaznih ljudi, odlične kulinarike, v svet belih štorkelj in zelenih vinogradov. Pobegnila sva od hitrega vsakdana in po dolgem in počez prekolesarila Goričko – gričevnato pokrajino med Muro in Rabo, ki ponuja celo paleto kolesarskih izkušenj, od pravih celodnevnih etap do uživaških turističnih izletov in krajših družinskih poti.

Štiridesetkilometerski krog sva začela pri posestvu Passero v Tešanovcih, kjer sva parkirala avto, si nabrala energijo z njihovimi slastnimi čokoladnimi pralini in počasi odkolesarila do Bogojine. Prvi postanek sva naredila na majhnem griču nad vasjo, kjer stoji zelo lepa in arhitekturno zanimiva Plečnikova cerkev. Vožnjo sva nadaljevala v smeri Strehovcev in Filovcev, do Dobrovnika in tropskega vrta Ocean Orchids, se sprehodila med nenavadnimi tropskimi rastlinami, kupila prelepo belo orhidejo in odkolesarila proti Bukovniškemu jezeru. Ta je poleg ribolova odličen tudi za kampiranje, piknike v naravi, pustolovske aktivnosti in nabiranje energije na eni izmed 26 energetskih točk, ki stojijo ob majhni kapelici sv. Vide tik ob jezeru.

Motvarjevci, Pordašinci in Prosenjakovci, mimo katerih sva nato nadaljevala kolesarsko potepanje, so značilne dolge obcestne vasice, umeščene med številne vinograde in griče, ki sva jih z veliko sopihanja in truda le premagala in se ustavila v vasi Selo. Tu sredi travnikov stoji cerkev sv. Nikolaja – opečnata romanska rotunda iz 13. stoletja, ki te s pravljično belo podobo z majhnimi okni in skodlasto streho prav gotovo prestavi v povsem drug svet.

Izlet se je počasi bližal koncu in tako sva sopihaje premagala še zadnjo strmino ter se v vasi Fokovci ustavila v Gostilni K Rotundi. Domače, pristno prekmursko vzdušje in odlična hrana, ki jo iz srca priporočam, so verjetno tudi razlogi, da jim je tisti dan žal zmanjkalo prekmurskih gibanic, a so me vseeno močno razveselili z odlično bučno juho, cigansko pečenko z obilico česna, račjimi prsmi v slivovi omaki, ajdovim štrukljem in slavnimi dödoli. Iz Fokovcev sva se spustila še do Moravskih Toplic in se vrnila v Tešanovce, med vožnjo pa sva si še stokrat in stokrat prisegla, da se v »glavo naše kokoške« kmalu spet vrneva.