Črno grozdje z zelene strehe

»Na našem strešnem vrtu tudi letošnjo jesen zori grozdje,« je zapisala Špela Kragelj Bračko, vodja projektov pri Protim Ržišnik Perc: arhitekti in inženirji, iz podjetja skupine Ržišnik Perc.

Šenčur – Streha poslovnega centra Cubis v Obrtno-poslovni coni Šenčur se ponaša s tremi različnimi zelenimi vrtovi. Letos vsi trije praznujejo deseti rojstni dan. Največji je obdelovalni vrt, na katerem v družbi zelenjave, zelišč, jagodičevja in sadnih dreves v visokih gredah raste tudi trta. To je edini njihov vrt, ki potrebuje več vzdrževanja. Letos za potrebe restavracije v pritličju gojijo čili, vrt pa je načrtovan tako, da se na njem ljudje lahko tudi družijo.

»En del trte raste s terase, dve trti se navijata po jeklenicah od dna stavbe, na zunanji strani,« pokaže Špela Kragelj Bračko na trto, ki se vzpenja ob zidu. Izvemo, da so s svojimi vrtovi na strehi pravzaprav želeli dokazati, da ima človek na ravnih strehah lahko praktično vse, kar želi – in še streho obenem.

Očem najbolj skrit je njihov atrijski vrt v japonskem stilu, ki ga z vseh strani obdajajo pisarne, obiskovalcem najbolj znana pa je sejna soba na prostem – lesena terasa, obdana z zelenjem, listopadnimi vzpenjavkami, ki so poleti izjemno učinkovita senca za stekleno površino in ločijo notranji del moderne sejne sobe od zunanjega. »Ta vrt ne potrebuje posebnega vzdrževanja, mu moraš pa vseeno posvečati toliko pozornosti, da je urejen in ohranjaš bonsajski pridih vrta,« razloži.

Japonski vrt pa zaposlenim v pisarnah ponuja pomirjujoč pogled, ima veliko dobrih plati in deluje protistresno. V njem takoj prepoznamo japonski javor. »Javor je listopadna rastlina, ki vrtu daje neko dinamiko, da je v vsakem letnem času drugačen,« pojasni njegovo prisotnost Kragelj Bračkova. Velikokrat je del japonskih vrtov. »Tovrstni vrtovi so čudovita alternativa za območja, kjer ni oziroma ne moreš imeti trate in lahko ustvariš površino s peskom. Vzdrževanje je potrebno, vendar res minimalno.« Poudari, da za ta vrt njihovi obiskovalci in stranke dejansko pokažejo največ zanimanja.

Kragelj Bračkova zaključi, da so vsi trije vrtovi danes »odrasli«. »Kakšnih tri do pet let je bilo treba, da je zamišljena ideja začela dobivati podobo,« pove. Vse vrtove so namreč načrtovali sami, izvedli pa s pomočjo nadzornikov. Omeni zalivalni sistem strešnih vrtov in se nasmehne, da se včasih zgodi, da ptice ali veter prinesejo kakšno seme in se jim sem in tja zaseje smrečica. »Gozd imamo tu blizu,« pokaže z roko v smeri bližnjih dreves.

Spomni se še na Žirovnico oziroma streho novega poslovno-trgovskega centra, kjer je stranka izrazila željo, da na strešnem vrtu uporabijo le medovite rastline – in teh ni tako malo. Pogovarjajo se tudi o čebelnjaku. O panju na strešnih vrtovih domače poslovne stavbe pa tudi sami razmišljajo, nam še zaupa Špela Kragelj Bračko. Idej imajo še kar nekaj.