Fani Kratnar s srcem v Kamniku

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (271)

V Kamniku se je 9. oktobra 1895 rodila glasbenica, kulturna delavka, slikarka in uradnica Fani Kratnar. Do upokojitve je bila zaposlena na davčni upravi. Zbirala je knjige in starine. Že od otroških let je kazala veliko zanimanje za zgodovino in umetnost Kamnika. Bila je poverjenica Zbirnega federalnega centra, ki je zbiral in zaplenjeval premično kulturno dediščino po gradovih in stanovanjih. Njena zbirka je obsegala 402 predmeta. Umrla je 21. maja 1983 v Kamniku.

Kamniškim gasilcem je leta 1972, ob proslavi njihove devetdesetletnice, podarila sliko požara na Grabnu iz leta 1779. Bila je tudi botrica gasilskega prapora. Sodelovala je v muzejskem svetu in bila aktivna pri organizaciji in ustanovitvi kamniškega muzeja. Muzeju je podarila tudi prve umetnine. Po njeni smrti je leta 1984 muzej njeno zbirko razglasil za kulturni spomenik, jo strokovno obdelal, restavriral in razstavil. Strokovno odbranih je bilo 175 predmetov, ki so bili preneseni v depojsko hrambo muzeja. Sodišče je leta 1997 določilo, da se morajo predmeti vrniti zakonitima dedinjama, nekaj najpomembnejših pa je muzej odkupil.

Fani Kratnar je bila vsestranska umetnica. Kot slikarka (največ je slikala akvarele) je ustvarjala tihožitja, krajine in portrete, vendar je svoja dela redko razstavljala. Več se je ukvarjala z organizacijo in urejanjem razstav drugih avtorjev in umetniškimi prireditvami. Imela je lasten atelje. Sodelovala je s kamniškim gledališčem, za katero je ustvarila številne kulise. Leta 1966 je za aranžiranje izložbenih oken prijela priznanje Turističnega društva Kamnik.

Ukvarjala se je tudi z glasbo in znala igrati na pet inštrumentov. V lasti je imela več kot sto let staro harmoniko, narejeno verjetno okoli leta 1860, na katero je še v poznih letih igrala narodne melodije.

Fani Kratnar je imela stike s številnimi kulturniki in umetniki, med drugim z Otonom Župančičem, ki ga je poznala še iz časov, ko je redno zahajal v Kamnik, Emilom Adamičem, Jožetom Plečnikom, Franom Albrehtom in Maksimom Gasparijem. Med prvo svetovno vojno ji je kot vojak pisal razglednico iz Judenburga slikar Maks Koželj.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Radovljici se je 8. 10. 1866 rodil pravnik Božidar Bežek. Od leta 1893 dalje je delal v sodstvu v Škofji Loki, Ilirski Bistrici in Ljubljani. Po prvi svetovni vojni je dobil nalogo organizirati sodstvo, to je državno pravdništvo. Dokončal je slovenski prevod Občega državljanskega zakonika.

V Trstu je 9. 10. 1841 umrl pravnik Anton Gogola pl. Leesthal. Rodil se je okoli leta 1780 v Lescah kot mlajši polbrat poznejšega goriškega nadškofa Jožefa Balanta. Leta 1809 se je prostovoljno uvrstil med domobrance in se kot stotnik na čelu domobranske stotnije boril proti Francozom. Sodeloval je pri reorganizaciji sodne uprave na Kranjskem. Leta 1835 je bil povzdignjen v plemiški stan s pridevkom pl. Leesthal.

V Fužinah, župnija Kamnik, se je 10. 10. 1830 rodil trgovec in narodni delavec Franc Kapus. Bil je med ustanovitelji celjske posojilnice.

V Radovljici se je 11. 10. 1914 rodil basist Anton Orel. V letih 1937–1940 je nastopal v ljubljanski Operi, v letih 1942–1945 v Weimarju in nato zopet v vodilnih basovskih in basbaritonskih vlogah v ljubljanski Operi.