Svobodni ali ujeti

»V današnjem svetu vladata nemir in disharmonija spolov, kar se izraža na vseh področjih. V prvi vrsti bojevanje s samim seboj ter predvsem bojevanje s sistemom, v katerega smo postavljeni in ki z napredkom in sistematizacijo uničuje posameznika,« k razstavi zapiše avtorica fotografij Katja Bogataj.

Katja Bogataj, večmedijska umetnica mlajše generacije, ki živi in ustvarja v Žireh, se oktobra v Galeriji Pogled v Kamniku predstavlja s konceptualno razstavo fotografij z naslovom Ujeti v globalnem svetu. Po izobrazbi je sicer kiparka z diplomo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, a se poleg klasičnega kiparstva (v središču njene pozornosti je oblikovanje varjenih kovinskih skulptur) ukvarja tudi s fotografijo, videoinstalacijo, intermedijskimi postavitvami, kostumografijo in plesom. Da bi se še kaj našlo, doda. Pri društvu ŠmaR Žiri organizira različne razstave, v zadnjem času pa ustvarja in deluje tudi pod znamko Dotik umetnosti. Je članica Združenja likovnih umetnikov Škofja Loka in trenutno opravlja podiplomski študij iz kiparstva na Akademiji lepih umetnosti v Lizboni na Portugalskem.

Gre za umetnico, ki se v svojem delu po pravilu dotika družbeno angažiranih vsebin. Razmišljanja o globinah človeškega bitja so jo vodila tudi k snovanju cikla fotografij, s katerim se predstavlja. Osrednja lika serije osmih fotografij velikega formata sta moški in ženski akt, ki se z gibanjem v nekakšni kletki, ki jo predstavlja ovoj iz varjene mreže, iz te poskušata prebiti. Dela sodijo v širši umetniški projekt, ki ga je Bogatajeva zasnovala pred leti, v katerem predstavlja moški in ženski način bojevanja v globalnem svetu, predvsem pa jo je zanimala nezmožnost osvoboditve iz nekega, lahko bi rekli posamezniku in družbi vnaprej predpisanega sistema.

»Na zunaj smo lahko videti lepi in bogati, imamo vse, kar v svetu šteje: status, moč, kontrolo in uspešnost skozi materialne dobrine in lastništvo. Notranji svet pa lahko živi povsem drugo zgodbo. Znotraj nas kriči, se upira, razmišlja, kako bi morali živeti, išče smisel življenja, bije svojo bitko nesmislov … Vse to pa prevečkrat utišamo z različnimi blažilci,« skozi Ujete v globalnem svetu sporoča umetnica. Moški in ženski akt na posameznih fotografijah spremljamo skozi sekvence. »Mehkejša svetloba zaznamuje podobe ženske, ostrejša, natančnejša pa podobo moškega. Zdi se, kot da skuša avtorica prikazati večjo moč, odločnejšo voljo za spopad pri moškem in nekakšno milino in umirjenost pri enakem boju ženske,« je k razstavi zapisala kustosinja Saša Bučan, ki hkrati ugotavlja: »Na koncu je rezultat enak – oba se uklonjeno soočita in sprijaznita z dejstvom, da pobeg ni mogoč.«

Katja Bogataj dodaja: »Njun boj izza mreže je prispodoba nas samih, ki smo ujeti v svoje in siceršnje sisteme, v katerih živimo. Čeprav imamo občutek, da smo svobodni, to nismo.« Motiv akta je uporabila tudi iz estetskih nagibov, blizu ji je erotika – čeprav je tokrat ne postavlja v ospredje – saj je, kot pravi, golo žensko ali moško telo preprosto lepo. Njena akta odkrivata, a hkrati z enako mero zakrivata, res pa je, da je s popolnima modeloma lepoto telesa dodatno idealizirala. Fotografije v črno-beli tehniki delujejo nekako brezčasno.

Kiparka, v tokratni razstavi tudi fotografinja, gledalcu dopušča, da v razstavljenih fotografijah poišče svojo lastno zgodbo. »Umetnik je tisti, ki opominja in spodbuja ljudi, da tudi oni lahko v razmišljanjih gredo v lastno in družbeno globino. Umetnost je široko odprta za vsakogar,« še dodaja Katja Bogataj, ki razstavo posveča pokojnemu očetu Ernestu, ki je nepričakovano preminil sredi septembra. »Tudi on je bil po svoje umetnik in je gledal življenje drugače, kar je bilo zanj dolgo tudi izziv. Kolikor je zmogel, me je tudi podpiral; in hvaležna sem, da mi je bil oče. Vedno boš z mano v srcu. Zahvaljujem se tudi mami Darinki, ki me pri mojem delu podpira. Predvsem se zahvaljujem za njeno ljubezen, modrost in moč, ki mi jo je dala. Le tako lahko živim v tem svetu in ustvarjam svoje zgodbe skozi umetnost, duhovnost in ljubezen.«