Igralska ekipa drame Teror, ki bo premierno uprizorjena v nedeljo. / Foto: Igor Kavčič

Kdo je kriv, bo odločilo občinstvo

V nedeljo bodo v Prešernovem gledališču uprizorili sodobno dramo Teror nemškega avtorja Ferdinanda von Schiracha v režiji Eduarda Milerja.

Kranj – Četrta premiera v letošnji sezoni je slovenska krstna izvedba svetovne uspešnice Teror nemškega avtorja Ferdinanda von Schiracha, sicer odvetnika, specialista za kazensko pravo. S Terorjem, dramo je napisal leta 2014, je osvojil gledališke odre po vsem svetu ter veliko medijsko pozornost, saj bi jo težko prebirali in uprizarjali v bolj pravem času in svetu, kot je današnji. Drama odpira vrsto etičnih in moralnih vprašanj o politiki, pravu, človekovih pravicah in psihologiji sodobne družbe, ki živi v stalnem strahu pred novimi terorističnimi napadi, pred potovanji, pred življenjem samim. »Besedilo v izvrstnem prevodu Jaše Drnovška predstavlja aktualno tematiko terorizma, a ta ni predstavljena ''plakatno'', ampak plast za plastjo razpira vprašanja in dileme, kako reagirati v primeru terorističnega dejanja. Avtor pred gledalca postavlja izjemno spretne argumente, s katerimi se lahko strinjamo, a nam igralec že naslednji trenutek ponudi drugačen argument. Gledalec se tako odloča med štirimi različnimi stališči. Bistvena sporočilnost drame pa je, ali lahko eno človeško življenje tehtamo z drugim človeškim življenjem oziroma kdaj človek ostane človek in kdaj postane objekt,« je na novinarski konferenci povedala umetniška vodja Prešernovega gledališča Marinka Poštrak.

Med moralo in zakonom

Gre za zgodbo o vojaškem pilotu Larsu Kochu, ki je sestrelil ugrabljeno civilno potniško letalo in s tem ubil vseh 164 potnikov, vendar z namenom, da bi rešil sedemdeset tisoč obiskovalcev nogometnega stadiona, kamor so teroristi nameravali strmoglaviti ugrabljeno letalo. Igra se odvija na sodišču, kjer pilotu sodijo za umor. »Pilot je res tehtal življenje z življenjem, ampak je poskusil izbrati manjše zlo. Odločal se je tudi o tem, kaj bi se zgodilo, če ne bi ukrepal. V procesu – in to je moč tega teksta – pa vidimo, da stvari niso tako preproste,« je povedala dramaturginja Žanina Mirčevska. »Eden ciljev predstave je, da se vsak od nas vpraša, kaj bi storil na Larsovem mestu. Bi ukrepali, kot je on, ali bi spoštovali zakon. O tem so veliko razmišljali tudi igralci v procesu nastajanja predstave.

»Zanimivost besedila je tudi v tem, da liki trdno zagovarjajo svoja stališča, nikoli pa se ne vprašamo, kako se počutijo ljudje, ki so v terorističnem napadu izgubili svoje bližnje,« je povedala Vesna Slapar, ki igra vlogo priče, obtoženi pilot, igra ga Peter Musevski, je pojasnil svoj lik: »V vojski ni demokracije, sistem poteka vertikalno in v tem smislu, kaj storiti in kaj ne, nimam dilem. Ne soočam se s ''težavo'', kakšno je moje občutje, če pa že, potem občutje izražam skozi svojo dolžnost.« Darja Reichman igra tožilko, katere stališče je: »Ustava zagovarja, da je človekovo dostojanstvo nedotakljivo, da enega življenja ne smemo nikoli tehtati z drugim življenjem.« »Predstava kliče ljudi na odgovornost,« ocenjuje Aljoša Ternovšek, ki v predstavi igra odvetnika branilca obtoženega vojaškega pilota. Da je kvaliteta drame tudi v tem, da od gledalcev terja, da se aktivno vključijo v proces in na koncu sami odločijo o krivdi glavnega junaka. Drugi vojaški pilot Miha Rodman je posebej poudaril vprašanje, kako bomo v prihodnje oblikovali zakone, na kakšnih načelih bo delovalo sodstvo glede na izkušnje tovrstnega terorizma, ki so vendarle nove. Da pa očitno zakoni ne opredeljujejo dovolj dobro takih razmerij, sicer sodniki ne bi bili potrebni, pa razmišlja sodnik, ki ga igra Borut Veselko.

»Schirach je napisal delo, ki režiserju daje zelo malo manevrskega prostora za nekatere sicer gledališke atraktivnosti. Predstava lahko živi le od močnega orodja argumentov.« Odločali pa boste gledalci.

Igralska nagrada julija

Po predstavi bodo prvič doslej podelili tudi nagrado julija. Gre za nagrado za najboljšo igralsko stvaritev igralca domačega ansambla v pretekli sezoni, Prešernovo gledališče podeljuje v sodelovanju z Gorenjskim glasom. Dobitnik oziroma dobitnica prve julije bo izbrana na podlagi preštetih glasov po vseh abonmajskih predstavah, med petimi igralci z največ glasovi pa bo tričlanska strokovna komisija izbrala dobitnika oziroma dobitnico julije.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / četrtek, 29. november 2018 / 11:41

Proti nasilju nad ženskami

Kranj – Organizacija združenih narodov je 25. november razglasila za mednarodni dan za odpravo nasilja nad ženskami. Tako se je razvila svetovna kampanja za človekove pravice žensk, ki vsako leto t...

Objavljeno na isti dan


Šport / petek, 8. julij 2022 / 17:46

Pogačar dobil še etapo na Planche des Belles Filles, Roglič tretji

Colmar – Slovenski kolesarski as Tadej Pogačar je zmagovalec sedme etape kolesarske dirke po Franciji in ostaja v rumeni majici vodilnega. Na vrhu ciljnega vzpona na Super Planche des Belles Filles...

Gorenjska / petek, 8. julij 2022 / 17:38

Varčujmo z vodo

Visoke temperature in pomanjkanje padavin v zadnjem obdobju se že kažejo v zmanjšani izdatnosti vodnih virov, zato komunalna podjetja pozivajo k preudarni porabi pitne vode.

Gorenjska / petek, 8. julij 2022 / 17:34

Pohod veteranskih organizacij na Triglav

Rudno polje – Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica in Odbor veteranskih organizacij Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Zveze policijskih veteranskih društev Sever in Zveze slovenskih častni...

Zanimivosti / petek, 8. julij 2022 / 16:34

Deset Matejev Mohoričev

Med prebivalci Slovenije, ki imajo isto kombinacijo imena in priimka kot slovenski kolesarji na letošnji dirki po Franciji, je največ Matejev Mohoričev.

GG Plus / petek, 8. julij 2022 / 16:29

Pozabili smo, da živimo v raju

Gorenjec Simon Prosen intenzivno raziskuje preteklost. Pri tem se ne omejuje. Njegova zgodba nastaja iz upoštevanja vsega, od duhovnosti, zgodovine, arheologije, bajeslovja in toponimov do ljudskega i...