Ko pojem, tudi plešem

Pravijo, da ni plesa brez glasbe, Petra Polak pa pravi tudi obratno: njeno pevsko ustvarjanje v skupini Jazz station, katere člani so se pred štirimi leti spoznali in združili ravno na festivalu Jazz kamp, ki bo tudi letos tradicionalno potekal ta teden v Kranju, je tesno povezano s plesom.

Veselje do plesa in glasbe

Večinoma Petro Polak poznamo kot pevko skupine Jazz station, ki je lani s pesmijo Delam, kar se ne sme, zmagala na festivalu Melodije morja in sonca, manj znano pa je, da je Petra svoje srce pred tem zapisala plesu, večinoma swingu. Kot pravi sama, se v njenem življenju ples in glasba nerazdružljivo prepletata – še danes se ji med nastopom včasih zgodi, da bi najraje skočila z odra in zaplesala z občinstvom. Na enem od koncertov je to tudi storila, a se je komaj vrnila na oder, saj je bilo vzdušje pred njim prelepo, da bi se vrnila. Tudi sicer jo dobra glasba vedno zmami v gibanje. Ob tem ne more mimo dejstva, da je danes veliko pomanjkanje plesnih večerov z živo glasbo, ki so bili v Kranju včasih stalnica, danes pa se zdi, kot da je to kulturno sobivanje glasbe in plesa skoraj usahnilo. Zato je Jazz station kar nekaj svojih večerov izvedel s plesalci swinga, Petra pa si želi, da bi čim prej spet »skupaj kakšno zakuhali«.

Swing že od risank naprej

Petra je v svojem življenju počela že kopico stvari, med katerimi sta prevladovala glasba in ples. Že v otroških letih je oboževala glasbo iz risank in starih črno-belih ameriških filmov. Ker ji je bila všeč glasba velikih ali big bendov, je najprej igrala klarinet in saksofon, s katerim je nastopala v kranjski skupini Gromska, ki je na Gorenjsko prinesla novo zvrst glasbe – ska. Ko so se njihove poti razšle, je Petra odkrila petje. Najprej je nastopala v narodnozabavni skupini Vaški muzikantje, a se je v tem žanru kmalu počutila preveč utesnjeno, zato se je na področju petja začela izobraževati in se tako srečala z jazzom, v katerega jo je uvedla kranjska jazzistka Metka Štok in iz katerega se je razvila tudi glasbena ter plesna zvrst swing. Hodila je na glasbene delavnice in tako pred štirimi leti na festivalu Jazz kamp v Kranju spoznala somišljenike, s katerimi so iz ljubezni do jazza ustanovili skupino Jazz station.

Začaral jo je swing na gradu Kodeljevo

Ves čas pa je Petra tudi zelo rada plesala – sprva pri folklori, potem pa je, kot pravi, »nekega čarobnega večera na Gradu Kodeljevo odkrila različne zvrsti swinga: lindy hop in balboo«. Spomin ji uide na trenutek, ko je prvič videla plesalce swinga in se počutila, kot bi vstopila v svoje sanje, v film iz 40. ali 50. let 20. stoletja: dekleta v pisanih retro krilih in fantje s klobuki in naramnicami, vsi pa v črno-belih »al capone« plesnih čevljih ter plesišče, polno plesalcev, ki uživajo v glasbi – in to jazz glasbi, ki jo je tako navduševala. Kot pravi, jo je pozitivna energija teh plesalcev tako prevzela, da je naslednji dve leti tudi trikrat na teden »norela« na Kodeljevem, obiskovala delavnice in celo zmagala na plesnem maratonu, kjer je brez prestanka plesala štiri ure.