Več planincev, več smeti

Naše gore je poleti pričakovano obiskalo največ slovenskih planincev, med njimi pa je bilo veliko takih, ki v gore doslej niso zahajali, ugotavljajo na Planinski zvezi Slovenije; pa tudi to, da bo treba te »novince« še ozavestiti, saj je v gorah letos ostalo več smeti kot leta poprej.

Kranj – Poletna planinska sezona se je konec septembra zaključila in v planinskih društvih so – še posebej glede na vse črne spomladanske napovedi – z obiskom zadovoljni.

Slovenski planinci so dobri potrošniki

»Nočitev je bilo za četrtino manj kot pretekla leta, vendar je bila zaradi več enodnevnih gostov in razmeroma dobre njihove potrošnje sezona v finančnem smislu dobra; ne najboljša, a boljša od pričakovanj,« pravi strokovni sodelavec na PZS Dušan Prašnikar.

Po podatkih Sursa je do vključno avgusta v planinskih kočah prespalo približno 52 tisoč Slovencev, kar predstavlja 75 odstotkov nočitev v planinskih kočah, in približno 18 tisoč tujcev. Na zmanjšanje nočitev je vplivalo predvsem manjše število tujih gostov, kot tudi ukrepi NIJZ, zaradi katerih so koče sprejele manjše število gostov glede na siceršnje spalne kapacitete. So pa k odločitvi mnogih, da v planinskih kočah prespijo, botrovali tudi turistični boni. Do 25. septembra letos je bilo v planinskih domovih unovčenih 14.241 bonov v skupni vrednosti nekaj več kot 761 tisoč evrov.

Posebnosti gorskega sveta je treba razumeti

Je pa bila letošnja sezona posebna še v nečem. »Pohvalno je, da so se letos za obisk gora in hribov odločili ljudje, ki sicer ne zahajajo v gorski svet. Vendar pa del 'novincev' meče slabo luč na vse obiskovalce gora. Pri obisku koč in še posebno nočitvah se je pokazalo nerazumevanje za posebnosti gorskega sveta, prav tako so bila nerazumna pričakovanja ponudbe v kočah. Hkrati pa so bili ti novi gostje v gorah vidno slabše opremljeni ali pa niso znali opreme pravilno uporabljati. Po informacijah Gorske reševalne službe Slovenije je bilo letos več reševanj zaradi nepoznavanja terena, neizkušenosti in preseganja lastnih zmožnosti. Posebno pa je treba opozoriti na problem odpadkov in smetenja. Zaradi novih gostov, ki povečini ne poznajo etike obnašanja v gorah, je bilo bistveno več odpadkov v kočah in v določenih predelih tudi ob poteh. Obiskovalce gora, ki redno ali vsaj občasno obiskujejo gore, smo že navadili, da svoje smeti vzamejo s seboj v dolino. Nove obiskovalce bomo morali v prihodnjih letih ozavestiti tudi glede odnosa do narave, glede lastne opreme za varno hojo, predvsem uporabe planinske opreme, ter tudi glede pričakovanj okoli ponudbe v kočah,« je še dodal Prašnikar.

S koncem poletne sezone je veliko planinskih koč že zaprlo svoja vrata, tudi zato, ker je visokogorje že pobelil sneg. Na obisk gora se moramo zato še posebej dobro pripraviti – nizke temperature, megla, ki nam otežuje orientacijo, krajši dnevi, zaprte planinske koče, mokre poti, polne spolzkega listja, poledenele zaplate snega in drugo so pasti, ki se jih moramo lotiti le dobro opremljeni. »Poleg kvalitetnih planinskih čevljev in druge opreme ne bo odveč, če bo na glavi čelada, pod njo pa – pamet. Gore namreč bodo počakale,« k preudarnosti planince poziva strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi.