Kuhanje soka

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / / 13:53

Sadno drevje je letos obilno obrodilo, jabolk je polno in gotovo jih boste mnogi stiskali za jabolčni sok.

Precej manj je letos grozdja. Tako vsaj pripovedujejo ljudje v naši bližnji okolici. Pa vendar je grozdja še vedno toliko, da ga je potrebno nekam pospraviti. Ose in ptice poberejo svoj delež, ostalo skuhamo v sok. Da je sok smiselno kuhati, preostanek grozdja kupimo. Starejši gospod v bližini našega kraja postavi v svoj vrt ob cesti tablo, da prodaja grozdje. Tako se vsako leto domenimo za kupčijo. Potem namenimo dan ali dva kuhanju grozdnega soka na sokovnik. Tedaj oživijo naši 'muzejski eksponati'. En sokovnik je star več kot petdeset let, drugi je mlajši, vendar popolnoma enak. Tak sokovnik je razstavljen v enem od ljubljanskih muzejev in nam pripoveduje zgodbo o času, ki je že zabeležen v muzeju. Način kuhanja soka na sokovnik je do danes ostal popolnoma enak. Dolgoživost tema dvema napravama omogoča dejstvo, da ju uporabljamo redko. Morda le enkrat na leto, letos smo ga uporabili celo dvakrat. Poleti smo ugodili prošnji starejšega gospoda in skuhali njegov domači ribez v sok na sokovnik. Gospod ima več kot devetdeset let in je prepričan, da mu zdravje tako dobro in dolgo služi tudi zaradi domačega ribezovega soka, ki ga uživa celo leto. Če v nekaj verjamemo, to zagotovo pomaga. Če je to zdrava in domača hrana, ne moremo zgrešiti. Torej naj tudi mi verjamemo v moč domače hrane in grozdnega soka, ki ga kuhamo doma. Letošnja bera je bila nekoliko manjša, skuhali smo le štirideset litrov soka. Zeliščne napitke pripravljamo sproti, ko bo svežih zelišč zmanjkalo, bomo pripravek naredili iz čajne mešanice posušenih zelišč. Jabolčnega soka bomo stisnili več kot 150 litrov. Naj pripravimo še več zaloge za zimo, marca ni ničesar več. Porabnikov v hiši je veliko in ni nam uspelo navaditi otrok in sebe, da bi uživali le vodo. Ko se kje pogovarjamo, kaj kuhamo in pripravljamo, kdo ponosno odgovori, pri nas pijemo le vodo. Pri nas pa žal ali na srečo ne. Kuhamo tudi domače sadne sokove. 'Muzejske naprave' še delujejo in volja ne pojenja, torej namenimo dan ali dva kuhanju grozdnega soka. Je to naša posebnost? Morda. Je navada železna srajca? Gotovo. To smo delali v otroštvu in jaz to delam naprej. Je to moj prispevek k domači, lokalni in zdravi hrani? Nekaj že. Prispeva takšno kuhanje soka vsaj malo k ideji doma brez odpadkov? Seveda, steklenice peremo in jih uporabimo večkrat. Nobene odpadne embalaže ne proizvedemo. Vse to so same lepe ideje in misli, le naš čas, trud in energijo terjajo.

Danes je modno več, hitreje, nimam časa, saj lahko vse kupim. Pravzaprav je zelo lep občutek, da počnem nekaj že od otroštva. Kuham sok na sokovnik. Sok nam je všeč, je domač, okusen, popili bi ga več, kot nam ga uspe pripraviti. Kadar je kje semanji dan, rada pristopim k stojnicam in kupim kaj domačega. Torej naj to počnem tudi sama.