Lepa, samotna pot

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Rekreacija / sreda, 30. september 2020 / 17:49

Greben Alničja (1145 m n. m.) in Kamnitnik (1858 m n. m.) – Manj znana pot v Karavankah. Potrebno je nekaj nosu za iskanje stezic, sicer pa pot, kjer verjetno ne bomo srečali nikogar. Opozorim pa naj na klope. Proti njim se pa le zaščitimo!

Odkrivanje in raziskovanje neznanih poti, neoznačenih poti, lovskih stezic itd. je eno samo veselje. Potrebnega je nekaj čuta za orientacijo in seveda je turo treba naštudirati. Ena od takih je tudi naš današnji obisk Kamnitnika v Karavankah, do katerega se bomo povzpeli čez greben Alničja.

Gorenjsko avtocesto zapustimo na izvozu Lipce, kjer zavijemo desno proti Jesenicam. V semaforiziranem križišču zavijemo desno, nazaj proti Kranju, in v naslednjem semaforiziranem križišču levo. Peljemo pod železniškim nadvozom, kjer se v križišču usmerimo desno proti Koroški Beli. Pri cerkvenem obeležju sredi vasi nadaljujemo po glavni cesti skozi vas, mimo mostička, ki je na desni strani, in po približno 100 metrih zavijemo levo v klanec skozi vas. Ceste so ozke. Cerkev je na levi strani pod nami, nadaljujemo do konca asfaltirane ceste, nad vasjo, kjer so opuščena teniška igrišča (RC Kres), in tam parkiramo.

Markiranemu kolovozu sledimo do izrazitega S-ovinka, kjer na desni strani opazimo stezico v gozd. Zavijemo na to stezico in se začnemo vzpenjati. Pot malce zavijuga in nas pripelje na zahodno pobočje Alničja, ter se začne vzpenjati proti severu. Strmina je precejšnja. Kmalu zagledamo desni odcep, ki ga spregledamo in nadaljujemo naprej. Pot se skorajda položi in nas pripelje še na eno razpotje. Tukaj izberemo stezico, ki vodi strmo v klanec. Steza se izrazito strmo povzpne in nas v nekaj okljukih pripelje na rob grebena. Vztrajno grebenu sledimo proti severu, steza je vidna. Ko vidimo skale, precej hiro dosežemo ozek rob grebena, kjer je najvišja točka Alničja, odpre se nam pa pogled na Potoški Stol in Stol. Z vrha grebena strmo sestopimo in dosežemo travnato sedlo pod Debelin Brdom. Pod smreko se nahaja skrinjica z vpisno knjigo. Desno od smreke opazimo markacije, ki do sem pripeljejo iz doline. Sledimo markacijam, ki nas pripeljejo do makadamske ceste. Zavijemo levo. Pot ni več označena. Na ovinku, kjer je ogromno peska, se ob robu kamnitega plazu s Kamnitnika povzpnemo do višje ležeče ceste, kjer zavijemo levo in dosežemo planino Stamare. S planine Stamare nadaljujemo v smeri Vajneža. Čaka nas strm vzpon v okljukih skozi gozd. Ko dosežemo širšo stezo, se nam odpre pogled proti Struški. Na naši levi je Hrašenska planina. Sledimo stezi proti Vajnežu. Hodimo pod Kamnitnikom, ki je na naši levi strani. Po slabše vidni stezici se povzpnemo na njegov vrh. Z vrha Kamnitnika sestopimo proti bivaku na Belščici, ki ga vidimo pod seboj. Ko smo pri bivaku, se začnemo spuščati v dolino vse do Urbasa, kjer dosežemo makadamsko cesto. Zavijemo desno in cesti sledimo približno 1500 metrov, ko dosežemo razpotje, kjer smo prej zavili levo proti planini Stamare, zdaj pa zavijemo levo navzdol do Debelega brda. Ena špila je zašpiljena. Prečimo mostiček in že smo na Debelem brdu. V dolino do RC Kres bomo sestopili po levi, spodnji lovski poti. Vmes nas preseneti »lovska markacija«, okostje glave neke živali. Na pravi poti smo! Pot se precej strmo spušča proti Koroški Beli. Ponekod je malce zaraščena z visoko travo, sicer pa lahko sledljiva. Naj na tem mestu opozorim, da je celotna opisana pot bogata s klopi, zato se temu primerno zaščitimo. Na cesto stopimo tik pred jeklenim konjičkom, ki nas je zvesto čakal na parkirišču nekdanjega RC Kres.

Prepričana sem, da je tole ena lepših, predvsem pa samotnejših karavanških poti. Le pot pod noge.

Nadmorska višina: 1858 m
Višinska razlika: 1400 m
Trajanje: 7 ur
Zahtevnost: 4 / 5