Služba in dom

Pred letošnjim izbruhom epidemije koronavirusa smo lahko prebrali, da delo na domu v Sloveniji opravlja kakih sedem odstotkov ljudi, kar je bilo celo nad ravnijo evropskega povprečja. V razmerah nove realnosti so se stvari spremenile in prinesle tudi več dela od doma, čemur so se morali delodajalci in zaposleni zelo hitro prilagoditi, medtem ko zakonodajni okvir na tem področju še kar zaostaja. Pogoja za delo na daljavo sta ustrezno zmogljivo komunikacijsko omrežje in tehnologija ter prilagojeni sistemi, ki to omogočajo, organizacija dela in tudi usposobljenost ljudi. Dela od doma seveda ni mogoče organizirati povsod, odvisno je pač od narave dejavnosti. V trgovinah, bolnišnicah, domovih za starejše in še marsikje ljudje morajo prihajati na delo, tam delati z drugimi ljudmi in biti v prvih bojnih vrstah, kot smo pogosto slišali v dveh pomladnih mesecih med epidemijo. Takrat pa se je tudi izkazalo, da je delo mogoče organizirati na daljavo celo v šolskem sistemu, na tak način lahko deluje javna uprava, ki je že v preteklosti digitalizirala mnoge postopke, novim okoliščinam so se prilagodile gospodarske družbe. Ob množičnem prehodu na delo na daljavo so tak način v mnogih sistemih prepoznali kot dober in ga nadaljujejo, pa naj razmere v prid javnega zdravja to zahtevajo ali ne.

Osebna izkušnja, ki ni nova in temelji že na preteklem občasnem delu od doma, je dobra. Pri novinarskem delu sicer ne gre brez terenskega dela, spremljanja dogodkov in srečanj s sogovorniki, res pa v časih, ko moramo obvarovati svoje zdravje in zdravje drugih, to poteka bolj selektivno in v skladu s predpisanimi ukrepi NIJZ. Poleg tega pa je podatke mogoče pridobivati tudi na druge načine. Spletna orodja nam omogočajo spremljanje dogodkov in stike s sogovorniki. Za pisanje člankov nam ni treba v pisarno, pač pa to opravimo od doma. Zjutraj se nam ni treba formalo urediti za v službo, odpade prevoz na delo, prihranimo pri času, in če se znamo dobro organizirati, je delo lahko opravljeno hitreje. Včasih nas ljudje sprašujejo, kako se motiviramo za delo, saj lahko domače okolje moti našo zbranost. Ni vedno lahko, a če te k delu priganjajo roki in če je delovni učinek merljiv, nekako obvladuješ tanko mejo, ki se zarisuje med službo in domom. Da je domače okolje hkrati tudi služba, smo v novi realnosti že ponotranjili, hkrati pa nekateri vseeno pogrešamo delovni utrip v službi, kjer brnijo telefoni, prihajajo obiskovalci in te obdajajo sodelavci, s katerimi lahko izmenjuješ mnenja. Tako kot sočna novinarska zgodba lažje kot v elektronski komunikaciji nastane na terenu, v pristnem stiku s sogovorniki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 14. september 2015 / 14:38

Odmaknjeni, a vseeno napredni

Marija Gasser iz Železnikov je v samozaložbi izdala knjigo o šestih vaseh pod Ratitovcem, v katere so v 13. stoletju naselili Tirolce. Kljub odmaknjenosti so bili zelo napredni in izjemno iznajdljivi....

Objavljeno na isti dan


Kronika / / 13:34

Matevž »izgubil očetovstvo«

Na sojenju Matevžu Logarju iz Podvrha zaradi nezakonitega zadrževanja rjavega medveda je pričal obtoženčev oče in skušal čim bolj razbremeniti sina.

Šport / / 13:28

Primožič drugi na Madžarskem

Na 212 kilometrov dolgem teku okoli Blatnega jezera na Madžarskem je gorenjski ultramaratonec Lojze Primožič zaostal le za rekorderjem in zmagovalcem Ivanom Cudinom.

Bled / / 13:27

Trikotničarka pod nadzorom

Več kot sto potapljačev se je v soboto že 21. leto zapored lotilo čiščenja dna in obrežja Blejskega jezera.

Škofja Loka / / 13:25

Prispevek se jim zdi previsok

Iniciativa za pravični komunalni prispevek v občini Škofja Loka nasprotuje višini komunalnega prispevka, kakršnega za priključitev na kanalizacijo z odlokom predlaga občina.

Razvedrilo / / 13:20

Pol stoletja pozneje

Ob petdesetletnici mature so se srečali trije razredi takratne Gimnazije v Kranju – 4.a, b in c – gimnazijci, ki so maturirali leta 1964. Na slavnostno srečanje so nekateri prišli tudi iz tujine, saj...