Kako pomiriti Slovenijo in svet?

Imamo novo vlado, ta pa še nima programa, ki bi prepričal domačo, evropsko in svetovno javnost, da Slovenija ne bo naslednja, ki bi klonila pod pritiskom finančne krize. Alenka Bratušek ponavlja, da Slovenija potrebuje le čas, ne pa denarne pomoči. V resnici časa nimata ne vlada ne Slovenija. Pohiteti je treba, predvsem z jasnimi pogledi, katera podjetja bo država prodala, ne le prodajala, ter kako in do kdaj bodo banke dokapitalizirane? Tako bi prepričali svet in ustavili špekulante. Posledično bi padle pričakovane stopnje donosa na desetletne slovenske obveznice. Poljska npr. plačuje triodstotno, od Slovenije pa še kar zahtevajo več kot šestodstotno. Dokler bo naša država morala denar plačevati dvakrat dražje od Poljske in trikrat dražje od Nemčije, naši poslovneži in bankirji ne morejo delati čudežev.

Pri špekulacijah o Sloveniji gre za napad in poskus špekulantov, ki so v težavah in nesrečah posameznih članic EU zaslužili. O problemih Slovenije največ ugibajo, poročajo in pišejo mediji angleškega govornega prostora, torej iz ZDA in Velike Britanije, zunaj območja evra. Ne gre za pritiske institucij EU ne tako imenovane »trojke«, s katero nas strašijo, še manj evrskega območja. Gre za finančne mrhovinarje, ki so že velikokrat uspešno zaslužili. EU, ECB, IMF, celotno evrsko območje in Slovenija imajo sedaj priložnost, da jim odgovorijo z jasnim sporočilom, predvsem pa z učinkovitim ukrepanjem. Verjeli nam bodo, ko bo vlada ukrepala in dokazala, da zna rešiti probleme. Šele takrat nas bodo pustili pri miru.

Nasprotujem vpisu zlatega pravila v ustavo. Realno pričakujem, da bodo prihodnje leto skupne obveznice EU operativna realnost. Če bomo namesto izdaje slovenskih obveznic lahko dobili evropske, cenejše, in nam bo na voljo cenejši denar, bi se bilo smiselno ceneje zadolžiti. Lažje financiranje rasti bi prineslo zaposlovanje, optimizem, lažje in hitrejše odplačevanje dolgov.

Te dni smo v Strasbourgu glasovali o trgovanju s toplogrednimi plini. Predlog sem podprl, čeprav so nekateri, tudi v domačih industrijah, nasprotovali in lobirali proti. Posledice za industrijo in delovna mesta je treba presojati dolgoročno. Ne v Sloveniji ne v EU, še manj pa kjerkoli drugje po svetu, kriza ni nastala zaradi sistema trgovanja z ogljikovim dioksidom! Kriza je nastala zaradi finančnih špekulacij! Nadaljuje se, ker finančni sektor še ni dovolj zdrav, da bi služil namenu.

Za težave ni kriva ne Evropa ne EU. Probleme smo si nakopičili sami oz. so nam jih zapustili »bodoči lastniki«. Lastninjenje je trajalo predolgo, ni bilo končano, dogajalo se je s prevelikim zadolževanjem. Ker se je denar v krizi podražil, je gospodarstvo prezadolženo, banke pa polne slabih kreditov. Imamo notranji dolg, ne zunanji, zato moramo ukrepati doma.

Slovenska politika se mora soočiti z današnjimi problemi, rešiti jih mora, da bi mladina dobila delo in imela prihodnost doma. Ne smemo se več deliti med seboj, še najmanj zaradi preteklosti ali prejšnjih generacij. Vabim vas na slovesnost na Okroglo, kjer bom ob spomeniku padlim več govoril to nedeljo, 21. aprila, ob 14. uri.