Kako pomiriti Slovenijo in svet?

Imamo novo vlado, ta pa še nima programa, ki bi prepričal domačo, evropsko in svetovno javnost, da Slovenija ne bo naslednja, ki bi klonila pod pritiskom finančne krize. Alenka Bratušek ponavlja, da Slovenija potrebuje le čas, ne pa denarne pomoči. V resnici časa nimata ne vlada ne Slovenija. Pohiteti je treba, predvsem z jasnimi pogledi, katera podjetja bo država prodala, ne le prodajala, ter kako in do kdaj bodo banke dokapitalizirane? Tako bi prepričali svet in ustavili špekulante. Posledično bi padle pričakovane stopnje donosa na desetletne slovenske obveznice. Poljska npr. plačuje triodstotno, od Slovenije pa še kar zahtevajo več kot šestodstotno. Dokler bo naša država morala denar plačevati dvakrat dražje od Poljske in trikrat dražje od Nemčije, naši poslovneži in bankirji ne morejo delati čudežev.

Pri špekulacijah o Sloveniji gre za napad in poskus špekulantov, ki so v težavah in nesrečah posameznih članic EU zaslužili. O problemih Slovenije največ ugibajo, poročajo in pišejo mediji angleškega govornega prostora, torej iz ZDA in Velike Britanije, zunaj območja evra. Ne gre za pritiske institucij EU ne tako imenovane »trojke«, s katero nas strašijo, še manj evrskega območja. Gre za finančne mrhovinarje, ki so že velikokrat uspešno zaslužili. EU, ECB, IMF, celotno evrsko območje in Slovenija imajo sedaj priložnost, da jim odgovorijo z jasnim sporočilom, predvsem pa z učinkovitim ukrepanjem. Verjeli nam bodo, ko bo vlada ukrepala in dokazala, da zna rešiti probleme. Šele takrat nas bodo pustili pri miru.

Nasprotujem vpisu zlatega pravila v ustavo. Realno pričakujem, da bodo prihodnje leto skupne obveznice EU operativna realnost. Če bomo namesto izdaje slovenskih obveznic lahko dobili evropske, cenejše, in nam bo na voljo cenejši denar, bi se bilo smiselno ceneje zadolžiti. Lažje financiranje rasti bi prineslo zaposlovanje, optimizem, lažje in hitrejše odplačevanje dolgov.

Te dni smo v Strasbourgu glasovali o trgovanju s toplogrednimi plini. Predlog sem podprl, čeprav so nekateri, tudi v domačih industrijah, nasprotovali in lobirali proti. Posledice za industrijo in delovna mesta je treba presojati dolgoročno. Ne v Sloveniji ne v EU, še manj pa kjerkoli drugje po svetu, kriza ni nastala zaradi sistema trgovanja z ogljikovim dioksidom! Kriza je nastala zaradi finančnih špekulacij! Nadaljuje se, ker finančni sektor še ni dovolj zdrav, da bi služil namenu.

Za težave ni kriva ne Evropa ne EU. Probleme smo si nakopičili sami oz. so nam jih zapustili »bodoči lastniki«. Lastninjenje je trajalo predolgo, ni bilo končano, dogajalo se je s prevelikim zadolževanjem. Ker se je denar v krizi podražil, je gospodarstvo prezadolženo, banke pa polne slabih kreditov. Imamo notranji dolg, ne zunanji, zato moramo ukrepati doma.

Slovenska politika se mora soočiti z današnjimi problemi, rešiti jih mora, da bi mladina dobila delo in imela prihodnost doma. Ne smemo se več deliti med seboj, še najmanj zaradi preteklosti ali prejšnjih generacij. Vabim vas na slovesnost na Okroglo, kjer bom ob spomeniku padlim več govoril to nedeljo, 21. aprila, ob 14. uri.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / petek, 5. november 2021 / 10:44

Drugačna, a zabavna dobrodelnost

Škofja Loka – Loška Pilarna jutri, 6. novembra, ob 18. uri pri­pravlja simpatični dobrodelni dogodek, ki so ga poimenovali kar Dobrodelna dražba samcev. Potekala bo po vzoru tovrstnih dražb, ki so...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...