Takšnih pletenin ne delajo več ...

Desetletja po propadu radovljiške Almire, nekdaj paradnega konja slovenske in jugoslovanske tekstilne industrije, je ta zaradi izjemne kvalitete in naprednega oblikovanja tako cenjena blagovna znamka še vedno trdno zasidrana v spominu generacij, ki so se s ponosom oblačile v pletenine z oznako Almira. Zdaj jo z navdušenjem spoznavajo tudi mlade generacije oblikovalcev.

Mestni muzej Radovljica je v sodelovanju s Fakulteto za dizajn v Galeriji Šivčeva hiša v Radovljici sredi poletja pripravil razstavo, posvečeno nekdanji radovljiški tovarni pletenin Almira. Na razstavi je prikazan del bogatega gradiva depoja Almire, ki ga hrani Mestni muzej Muzejev radovljiške občine, pa tudi izdelki študentov Fakultete za dizajn, ki so oblikovali vzorce in oblačila, ki se navezujejo na oblikovno in vsebinsko dediščino Almire.

»Mlade, ki so se v času, ko je na prelomu tisočletja Almira dokončno propadla, komaj rodili, navdušiti nad to nekoč sicer izjemno cenjeno znamko pletenin je predstavljajo precejšen izziv,« prizna Katja Praprotnik, kustosinja Mestnega muzeja Radovljica in soavtorica razstave. »A le dokler niso v roke dobili konkretnih kosov oblačil, ki so si jih ogledali od blizu, jih otipali, preverili šive, preizkusili gumbe ... Takrat sem se ob njihovih navdušenih odzivih prepričala, da so dragoceni kosi v pravih rokah,« pove z zadovoljstvom Radovljičanka, ki se še spomni, kako je tudi sama kot otrok z mamo »v Almiri« raziskovala med policami in obešalniki ter uživala v pogledu na bogato izbiro mehkih pletenih.

Almira (ime je kratica za Alpska modna industrija Radovljica) je nastala iz po vojni zaplenjenih in nacionaliziranih pletilskih obratov. Že kmalu so na trg dali pletenine z večbarvnimi kombinacijami, ki so bile sproti prodane. Leta 1966 so do tedaj ločene obrate v Radovljici in Lescah v celoti preselili v Radovljico, kjer so začeli graditi novo tovarno in se konec leta 1971 tudi vanjo preselili. Sredi sedemdesetih let je bilo v tovarni že okoli osemsto zaposlenih, ki so izdelali več kot 250 ton izdelkov.

Sledil je hiter vzpon in za tiste čase nenavadno uspešna širitev na tuje trge. »Prvi izvoz je tovarna zabeležila že leta 1957, ko je v Sovjetsko zvezo prodala 16.940 kosov pletenin. Tri leta kasneje je začela izvažati v takratno Češkoslovaško, leta 1961 so zabeležili tudi izvoz v ZDA in ZR Nemčijo. Leta 1965 je bil izvoz usmerjen v Češkoslovaško, Italijo, Švico, Veliko Britanijo, Kanado, Avstrijo in Belgijo ...« našteva Praprotnikova.

Almira je za svoje izdelke redno dobivala nagrade na domačih in tujih sejmih mode. »Almira je uživala status podjetja z visoko kvaliteto izdelkov in oblikovanja. Na področju oblikovanja moramo omeniti slikarko Vesno Gaberščik Ilgo, katere ime je močno povezano z Almiro. Bila je njena najvplivnejša in najprodornejša oblikovalka, ki je v Almiri oblikovala od leta 1968, za svoje oblikovalske dosežke pa prejela številne strokovne nagrade doma ter tudi na tujem,« poudarjata Tanja Devetak, profesorica na Fakulteti za dizajn, in kustosinja Katja Praprotnik.

»Almira je bila pojem za kvaliteto. Oblačil, kot so jih izdelovali v tej radovljiški tovarni, zdaj ni več,« pravi Praprotnikova in poudarja, da je bila v času vzpona tega izjemnega podjetja skoraj vsaka družina v Radovljici na neki način povezana z Almiro. »Ne le drugod, tudi domačini so radi kupovali in nosili te kvalitetne pletenine. Mnogi jih hranijo še danes, ko Almire že dvajset let ni več,« je povedala, zadovoljna, ker so del gradiva za razstavo muzeju podarili prav občani Radovljice. Nekaj ga je muzej pridobil po stečaju Almire, del pa prav pred kratkim, ko ga je v enem od oddaljenih skladišč odkrila družba Sportina, ki je v začetku tega stoletja kupila prostore že propadle Almire.

Na razstavi v Šivčevi hiši je predstavljen le košček vsega gradiva, ki ga o Almiri hranijo v muzeju. Prav zato si v muzeju želijo, da bi nekoč lahko postavili stalno razstavo o Almiri, morda celo v stavbi, na kateri je še danes mogoče videti obrise nekdanjega tako znanega imena. V njej ima zdaj že skoraj dvajset let prostore drugo tekstilno podjetje, a številni Radovljičani bodo, ko se bodo odpravili tja, še vedno rekli, da gredo v – Almiro.