Ravnatelj OŠ Frana Albrehta Rafko Lah / Foto: Gorazd Kavčič

Dva razreda k pouku v župnišče

Zaradi prostorske stiske in težkih pogojev za pouk in delo, s katerimi se zaradi dotrajanosti šolske stavbe soočajo na kamniški Osnovni šoli Frana Albrehta, morajo učenci dveh razredov pouk letos obiskovati v stavbi bližnjega župnišča. Čeprav je o nujnosti gradnje nove šole govora že desetletje, začetek gradnje še vedno ni znan.

Nedavno je ob koncu tedna spet spustila voda v iztrošenem radiatorju. Voda je tekla iz učilnice za fiziko skozi strop v knjižnico in računovodstvo. Poškodovane in delno uničene so nekatere knjige, računalniki, tiskalniki, parket, stropi …

Kamnik – Novo šolsko leto se za učence in učitelje največje kamniške šole – Osnovne šole Frana Albrehta – ni začelo povsem običajno, saj se morajo zaradi težav z dotrajanostjo šolskega poslopja in pomanjkanjem prostora nenehno prilagajati razmeram.

S 1. septembrom so tako učenci dveh petih razredov k pouku začeli hoditi v prostore, ki jih upravlja župnišče na Šutni. »S tem dejanjem smo zagotovili zagotavljanje 'normalnega' enoizmenskega pouka za vse preostale učence v matični šolski stavbi. Poleti smo se na to selitev intenzivno pripravljali, jo tudi uspešno izvedli, v soglasju z ministrstvom nam je uspelo pridobiti novo delovno pomoč za čiščenje in razdeljevanje malice. Učiteljici – razredničarki sta se zelo potrudili, da je učni proces nemoteno stekel. Po trenutnih podatkih ter spremljanjih so tako učenci kot tudi zaposleni z delovnimi pogoji relativno zadovoljni,« nam je povedal ravnatelj šole Rafko Lah ter dodal, da vsi petošolci, ki pouk obiskujejo v prostorih župnišča, na kosilo, na interesne dejavnosti in k podaljšanemu bivanju hodijo v matično šolsko stavbo, da pa bo v naslednjem šolskem letu treba na to nadomestno lokacijo preusmeriti še dva oddelka učencev razredne stopnje, predvidoma bodo to bodoči četrtošolci. Učencev je za obstoječe razmere preprosto preveč; letošnje šolsko leto jih pouk v matični šoli obiskuje 516, skupaj s še petimi podružnicami pa je vseh učencev 834.

Čeprav so prostori nekdanjega župnišča, kjer je nekdaj že deloval vrtec, v minulih letih že služili za pouk kamniškim učencem (spomnimo, da so tja med gradnjo nove šole začasno preselili tudi nekaj razredov Osnovne šole Toma Brejca), pa je sodelovanje šole in občine z župniščem nekatere tudi zmotilo. Poslanec SD-ja Marko Koprivc je na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport naslovil poslansko vprašanje. Zanimalo ga je, ali je ministrstvo dalo soglasje za izvedbo pouka v župnišču in kako bo v župnišču poskrbljeno za laičnost javnega osnovnošolskega izobraževanja. Na ministrstvu pojasnjujejo, da je zagotavljanje prostorov osnovne šole v pristojnosti občin, prav tako pa tudi dajanje soglasja o tem, ali naj pouk poteka kje druge. In soglasje za izvajanje pouka v župnišču so na OŠ Frana Albrehta od občine dobili.

Vsi, ki pa poznajo pogoje šolanja v dotrajani šolski stavbi, pa poteze vodstva šole povsem razumejo. Ker je gradnja nove šolske zgradbe načrtovana že vsaj desetletje, se v stavbo ni veliko vlagalo, zato so dotrajana okna, odtočne in vodovodne cevi, elektroinstalacije in salonitna kritina. Prostorov močno primanjkuje, saj so nekaj učilnic morali urediti kar na šolskem hodniku. »Stavbo pogosto vzdržujemo s skrajnimi napori. Nedavno je ob koncu tedna spet spustila voda v iztrošenem radiatorju. Voda je tekla iz učilnice za fiziko skozi strop v knjižnico in računovodstvo. Poškodovane in delno uničene so nekatere knjige, računalniki, tiskalniki, parket, stropi …« pravi ravnatelj, ki si ne predstavlja, da bi se vsa ta agonija nadaljevala še naprej. »Na strani šolskih deležnikov smo utrujeni, izčrpani, ne samo zaradi trenutnega stanja v objektu matične šole, še bolj zaradi v preteklosti nedopustnega čakanja in vzdrževanja visokega tveganja za obolenja zaradi nedopustnega hrupa, več nedopustno premajhnih prostorov, iztrošenih oken … Predvsem pa zaradi visokih tveganj, ki so dokazano povezana s požarno in potresno varnostjo.« Na potezi je občina, ki išče rešitve za pocenitev projektov gradnje nove šole; po ocenah bi ta namreč stala kar 20 milijonov evrov. Predlog racionalizacije projekta naj bi občinski svetniki obravnavali na eni od sej letošnjo jesen.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / petek, 10. julij 2015 / 12:51

Novejše slikarstvo in kiparstvo na Loškem

Škofja Loka – V Sokolskem domu bo danes, v petek, 10. julija, ob 19. uri odprtje razstave z naslovom Novejše slikarstvo in kiparstvo na Loškem (2014–2015), na kateri sodelujejo člani Združenja umet...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sobota, 2. december 2023 / 21:25

Popotnika za radovedne

»Sva arhitekta, popotnika, ljubitelja arhitekture, umetnosti, zgodovine, narave in dobre hrane,« sta knjigi na pot zapisala življenjska sopotnika Špela Kuhar in Robert Potokar. Kot po najboljši kavi v...

Gorenjska / sobota, 2. december 2023 / 21:21

Prihaja čas za smučanje

Ko na nebu zaplešejo prve snežinke in ko pogovori vse pogosteje nanesejo na načrte o smučanju, je jasno, da prihaja prava zima. Še kot otrok sem komaj...

Slovenija / sobota, 2. december 2023 / 21:20

O volilnih prevarah

Občinski odbor SDS Škofja Loka je bil organizator pogovornega večera s predsednikom SDS Janezom Janšo. Namenjen je bil predvsem predstavitvi knjige Volilne prevare Foruma Sao Paulo, pa tudi pogovoru o...

Kultura / sobota, 2. december 2023 / 21:20

Barvitost slikarjevega vsakdana

V Galeriji Miha Maleš v Kamniku je na ogled razstava likovnih del akademskega slikarja Roka Zelenka z naslovom Barvitost vsakdana. Kamničan po rodu, ki živi v Grožnjanu v hrvaški Istri, se predstavlja...

GG Plus / sobota, 2. december 2023 / 21:19

105 petkov

»Petkovi protesti med letoma 2020–2022 predstavljajo civilnodružbeno gibanje, kot ga v zgodovini Slovenije še nismo videli. Še nikoli ni bilo med oblastjo in civilno družbo tako velikega r...