Sodišče EU-ja zavrnilo Slovenijo glede terana

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 11. september 2020 / 07:24

Hrvaška lahko uporablja ime teran

Splošno sodišče EU-ja v Luksemburgu je ta teden zavrnilo tožbo Slovenije proti Evropski komisiji zaradi dodelitve izjeme pri uporabi imena teran na etiketi hrvaških vin. Izjema je bila Hrvaški dodeljena leta 2017, septembra tega leta pa je Slovenija, ki je teran v EU-ju leta 2006 zavarovala z zaščiteno označbo porekla, vložila tožbo z vsebinskega vidika kot tudi zaradi retroaktivnosti omenjenega delegiranega akta. Sodišče EU-ja je med drugim presodilo, da Slovenija ni dokazala, da so bila zaradi obsega in načina ureditve retroaktivnega učinka uredbe kršena legitimna pričakovanja slovenskih proizvajalcev vin. Sodišče je v celoti pritrdilo argumentom komisije, ki je ves čas vztrajala, da je teran vendarle tudi vrsta grozdja na Hrvaškem, zato je v skladu s pravili EU-ja mogoča omenjena izjema za uporabo tega imena, ki pa nikakor ne vpliva na slovenske proizvajalce vina teran, saj ti ohranjajo izključne pravice v okviru zaščitene označbe porekla. Slovenija bo sodbo, ki je nepravnomočna, zdaj podrobno proučila in se nato odločila o nadaljnjih korakih, so v sporočilu za javnost zapisali na kmetijskem ministrstvu. Za pritožbo, ki jo vinarji pričakujejo, ima dva meseca časa.

Poslanci LMŠ v karanteni

V ponedeljek bo na zahtevo poslancev SD, LMŠ, Levice in SAB potekala izredna seja državnega zbora, na kateri bodo obravnavali interpelacijo zoper notranjega ministra Aleša Hojsa. Danes bo na kolegiju predsednika državnega zbora padla odločitev, ali bodo nekateri poslanci LMŠ-ja o interpelaciji lahko glasovali na daljavo, prav tako pa od doma sodelovali v razpravi. Najmanj štirje poslanci LMŠ, po neuradnih podatkih STA so to Jerca Korče, Igor Peček, Andreja Zabret in Jože Lenart, so namreč prejeli odločbe o karanteni zaradi stika z osebo, okuženo z novim koronavirusom. Iz istega razloga je v karanteni pristalo tudi osem strokovnih sodelavcev poslanske skupine LMŠ. Dva poslanca in ena strokovna sodelavka pa se iz previdnosti ravnajo po preventivnih ukrepih Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Predsednik stranke Marjan Šarec in vodja poslanske skupine Brane Golubović, ki na sestanku, na katerem je prišlo do stika z okuženo osebo, nista bila prisotna, pričakujeta, da bodo poslanci v karanteni o interpelaciji lahko glasovali na daljavo, kar omogoča letos spremenjeni poslovnik državnega zbora. Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je napovedal, da bo na današnjem kolegiju vodjem poslanskih skupin predlagal, da manjkajočim poslancem na ponedeljkovi izredni seji dovolijo glasovati na daljavo. Če predlog ne bo sprejet, obstajajo še druge možnosti, tudi prestavitev obravnave interpelacije na kasnejši datum, je še dejal Zorčič.

Trenja v SMC zaradi Popoviča

V koalicijski stranki SMC naj bi v zadnjih dneh završalo zaradi namere predsednika stranke in gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, da nekdanjega koprskega župana Borisa Popoviča imenuje za državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu, čemur naj bi nasprotovali nekateri vidni člani stranke. O tem so v sredo razpravljali tudi na seji poslanske skupine SMC, po kateri pa so se vsi zavili v molk. Mediji poročajo, da naj bi se Počivalšek po seji odločil, da bo o sodelovanju s Popovičem, govori se celo o možnosti njegovega sodelovanja s SMC-jem na prihodnjih volitvah, še razmislil.

Konec javne razprave o medijski zakonodaji

V soboto se je iztekla javna razprava o predlogih novel zakonov o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), o Slovenski tiskovni agenciji (STA) ter o medijih, ki jim nasprotujeta stroka in del politike. Svoje nestrinjanje je v ponedeljek znova izrazilo vodstvo RTVS in pozvalo ministrstvo za kulturo, naj predlagane novele umakne. Generalni direktor Igor Kadunc je med drugim poudaril, da vse tri predlagane novele, ne le novela zakona o RTVS, posegajo v sredstva, s katerimi razpolaga RTVS, ki bi zato izgubil skupno okoli 17 milijonov evrov na leto, pri čemer mu že zdaj na letni ravni primanjkuje okoli osem milijonov evrov. Največ kritik leti na spremembo razdelitve RTV-prispevka, saj bi tri odstotke zbranega prispevka namenili za STA in pet odstotkov za uresničevanje javnega interesa na področju medijev, izločitev dejavnosti oddajnikov in zvez iz RTVS, vzpostavitev sklada za financiranje televizijske produkcije in predlog, da bi imenovanje nadzornikov STA prenesli z državnega zbora na vlado. V Združenju neodvisnih radiev, ki združuje lokalne radijske postaje, po drugi strani podpirajo novelo zakona o medijih.