Z Iga na Krim in Kurešček

Besedilo: Grega Flajnik
Kategorija: Rekreacija / / 07:50

Zadnjič smo kolesarili po ravnem Barju, danes pa predstavljam poti za ljubitelje vzponov. Občina Ig, ki je od Ljubljane oddaljena le deset kilometrov in se do nje pripeljemo prav čez Barje, je najbolj znana po kulturi koliščarjev oziroma mostiščarjev, ki so tam živeli pred 7000 leti. Poleti se lahko zapeljete v slikovito in hladno sotesko Iški Vintgar, po kateri teče reka Iška. Soteska se zajeda v apnenčasto dolomitno planoto do sotočja glavnih vodotokov Zale in Iške. Ig leži ob severnem vznožju hribov Krim in Kurešček. Predlagam, da za naslednji kolesarski podvig izberete enega od njiju.

Na Kurešček se z Iga vzpnete po cesti mimo Škrilj in Golega. Lepa in široka asfaltna cesta ima le to napako, da je precej prometna. Vzpon je različno strm, še najhuje je takoj na Igu in blizu trgovine na Golem. Na Golem nadaljujete pot proti Zapotoku in nato zavijete levo proti Kureščku. Cesta je asfaltirana prav do doma na Kureščku, možen pa je vzpon vse do cerkvice. Zadnji metri so zelo strmi. Vrnitev je možna po isti poti ali pa po vzporednih poteh. Kolesarji največkrat v Golem zavijejo desno in se spustijo proti Želimljam, od tam pa mimo Kremenice nazaj do Iga.

Na 1107 metrov visoki Krim je vzpon precej težji, predlagam pa, da se z Iga peljete skozi Iško vas proti Iškemu Vintgarju in nekje na sredi med Iško vasjo in Iško v križišču zavijete desno. Nekaj kilometrov makadamske, dokaj dobro vzdrževane ceste vas pelje proti Gornjemu Igu. Že na tretjini poti se začne asfaltna cesta in po prijetni senci kmalu pridete v vas. Nadaljujete vzpon po cesti, ki vodi proti Rakitni. Na nadmorski višini 920 metrov zavijete desno proti Krimu. Prvi del poti je bolj strm, nato se nadaljuje bolj položno, tik pred ciljem pa se strmina veča in doseže največji vzpon zadnje metre pred vrhom. Nagrajeni boste z lepim pogledom na del Julijskih Alp, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe in Ljubljansko barje. Vračate se lahko skozi Rakitno, zato se najprej po isti cesti spustite do križišča in potem zavijete desno proti asfaltirani cesti Podpeč–Rakitna, kjer zavijete levo in se spustite v Rakitno, ki je znana po svojem blagodejnem podnebju, ki ga ustvarja mešanje sredozemskih in alpskih zračnih tokov. V Rakitni je tudi jezero, v katerem se je poleti mogoče kopati. Nazaj se iz Rakitne spustite po asfaltirani cesti proti Preserju in Podpeči. Pot je precej prometna in jo zaradi nekaj ovinkov obožujejo motoristi, zato dodatna previdnost ni odveč. Od Podpeči do Iga je še osem kilometrov povsem ravne poti.