![](/images/20200826/200829868-AR_1.jpg?Size=main_picture&ImageVersion=online_l1)
Kupili več zemljišč, kot so jih prodali
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je lani kupil 640 hektarjev zemljišč, prodal pa jih je le 32 hektarjev.
Sklad vsako leto na petih odstotkih zemljišč, ki jih da v zakup, kontrolira, kako zakupniki obdelujejo zemljišča. Lani je v petih primerih zaradi neobdelanosti zemljišč odpovedal zakupno pogodbo.
Kranj – Sklad je lani pri poslovanju ustvaril nekaj več kot 6,5 milijona evrov presežka (za toliko so bili prihodki večji kot odhodki), tega pa bo po sklepu vlade namenil za nakup kmetijskih zemljišč in gozdov ter zemljišč v desetkilometrskem pasu ob meji.
Lani je sklad sicer upravljal 59.916 hektarjev kmetijskih zemljišč, od tega je bilo 51.248 hektarjev zemljišč, ki so bila primerna za kmetijsko obdelavo. Za obdelavo 53.405 hektarjev zemljišč je imel sklenjenih 16.830 pogodb. Pri gospodarjenju s kmetijskimi zemljišči je ustvaril nekaj manj kot 7,7 milijona evrov prihodov, od tega so zakupnine, ki so jih plačali kmetje in druge fizične osebe, znašale 4,3 milijona evrov, zakupnine podjetij in drugih pravnih oseb pa 3,4 milijona evrov. Kar zadeva urejanje evidenc nepremičnin, so na skladu pregledali 41.370 parcel, kar je bilo manj, kot so načrtovali. Kot pojasnjujejo, sta za to dva razloga – neodzivnost nekaterih občin pri izdajanju potrdil o namenski rabi zemljišč in pomanjkljiva zakonodaja.
Lani so kupili bistveno več zemljišč, kot so jih prodali. Kupili so 640 hektarjev zemljišč, med katerimi je bilo 568 hektarjev kmetijskih zemljišč in 68 hektarjev gozdov, ostalo pa so bila stavbna in vodna zemljišča. Prodali so le 32 hektarjev zemljišč. V menjave so vložili 47 hektarjev zemljišč, v komasacijo 107 hektarjev, na občine pa so prenesli 133 hektarjev zemljišč.
Lani so prvič pridobili proračunska sredstva gozdnega sklada za pokrivanje odškodnin, kot jih določa zakon o denacionalizaciji. Med prednostne naloge uvrščajo tudi sporazumno razdružitev solastnine, ki je nastala v denacionalizacijskih postopkih. Iz teh postopkov izhajajo tudi zahtevki za odškodnino za čas, ko denacionalizacijski upravičenci niso mogli uporabljati zemljišč. Višina zahtev je ob koncu lanskega leta presegala dvajset milijonov evrov.