Zakon o dolgotrajni oskrbi

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Slovenija / torek, 25. avgust 2020 / 09:51

Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, na katerega smo čakali skoraj dvajset let, je v javni obravnavi. Prispevna stopnja za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo bi znašala 1,47 odstotka.

Ljubljana – Minister za zdravje Tomaž Gantar je skupaj z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Ciglarjem Kraljem ter vršilko dolžnosti generalne direktorice Direktorata za dolgotrajno oskrbo Klavdijo Kobal Straus konec prejšnjega tedna predstavil predlog zakona o dolgotrajni oskrbi.

Kot so pojasnili sogovorniki na novinarski konferenci, predlog zakona vzpostavlja nov steber socialne varnosti dolgotrajne oskrbe, ki nadgrajuje že obstoječe rešitve s ciljem celostne oskrbe uporabnika storitve ter krepi obstoječe rešitve institucionalnega varstva in pomembno izboljšuje dostopnost do oskrbe na domu. Enotno obravnava vse zavarovane osebe neodvisno od njihovega ekonomsko-socialnega statusa. Vlada želi zagotoviti, da uporabniki prejmejo storitve tudi brez dodatnih obremenitev njihove družine ali lokalnih skupnosti. Minister Janez Cigler Kralj je pojasnil, da predlog zakona omogoča povezovanje sistema socialnega varstva, zdravstva in dolgotrajne oskrbe z namenom celostne oskrbe uporabnika, znotraj sistema pa bodo uporabniki prehajali glede na svoje potrebe. Predvsem pa dopušča izbiro – tudi tistim, ki v obdobju, ko postanejo odvisni od pomoči druge osebe, želijo ostati doma.

Po predlogu zakona so upravičenci storitve dolgotrajne oskrbe osebe, stare najmanj 18 let, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju, ki ni krajše od treh mesecev, ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. Posameznik bo lahko uporabil storitve na domu ali v instituciji. Za institucionalno oskrbo se dodatni, danes manjkajoči kadri zagotovijo iz javnih virov.

Minister Gantar je poudaril, da bo nov sistem dolgotrajne oskrbe omogočil starejšim, da čim dlje ostanejo doma, z vso oporo, ki jo potrebujejo. »Če pa ljudje ne morejo ostati doma, jim je treba jim zagotoviti dostojanstveno bivanje v instituciji glede na njihove potrebe in želje,« je poudaril. Predlog zakona vsebuje tri tipe zavodov, pri čemer so zavodi z manjšo kapaciteto najbližji približek oskrbi na domu, večji zavodi pa se delijo glede na zahtevnost zdravstvene obravnave.

V predlogu zakona je predvideno stoodstotno kritje pravic iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Iz obstoječih javnih virov bi država namenila 305,22 milijona evrov, dodatno bi bilo treba zbrati 335,85 milijona evrov. Ta sredstva naj bi po predlogu zbirali davkoplačevalci. Prispevna stopnja bi bila 1,47 odstotka, pri čemer bi se nekoliko znižal prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje. Oseba z minimalno plačo bi plačala na mesečni ravni dodatnih 11 evrov, oseba s povprečno plačo pa dodatnih 21 evrov ... Enak delež bi prispeval tudi delodajalec. Za upokojence bi se zagotavljal prispevek iz sredstev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini sedem evrov.

Klavdija Kobal Straus je po eni strani poudarila staranje družbe, po drugi strani pa, da z zakonom pomagamo tudi drugim generacijam: »Vprašati se moramo, kaj bomo dobili takrat, ko bomo odvisni od tega, kar se lahko zgodi že prej kot pri določeni starosti; že danes npr. zaradi prometne nesreče, ko postanemo lahko zelo odvisni od te oskrbe. S predlogom zakona to rešujemo.«

Javna razprava o zakonu bo po besedah zdravstvenega ministra trajala 45 dni, glede na pripombe jo bodo lahko tudi podaljšali.