Nova šolska normalnost

Začetek novega šolskega leta je še poln negotovosti. Načeloma je tudi šolska ministrica naklonjena vrnitvi vseh šolarjev v učilnice, a je glede tega še veliko neznank. Najpomembnejša je seveda povezana z epidemiološko sliko v državi tik pred začetkom šolskega leta, o kateri pa ta čas še vedno lahko zgolj ugibamo. Ob tem ministrica trka na vest staršev, ki morajo poskrbeti, da se bodo otroci v šole vrnili zdravi. Ravnatelji pa že zdaj izražajo skrb, da se preveč odgovornosti za zagotavljanje varnega in zdravega okolja v šolah prelaga nanje. Že vnaprej namreč opozarjajo, da se ne bodo mogli držati vseh priporočil, ki so jih zbrali v obsežni publikaciji, ki naj bi bila ravnateljem v pomoč pri načrtovanju pouka v novem šolskem letu.

Zavedati se je namreč treba, da četudi se bodo prvega septembra v šole vrnili vsi šolarji, kar je ta čas najverjetnejše, to ne bo enako, kot smo bili vajeni v preteklih letih. »Nova normalnost«, s katero so se učenci seznanili že ob koncu preteklega šolskega leta, bo krojila šolsko življenje tudi v prihodnje. A če nošenje mask na šolskih hodnikih še ne predstavlja tako velike težave, če odštejemo stroške za maske in ogromne količine odpadkov, ki jih proizvedemo na ta način, pa bo veliko težje zagotavljati vzdrževanje predpisane razdalje med učenci tudi med odmori in upoštevati omejitve pri združevanju učencev pri določenih predmetih oziroma druženju učencev na hodnikih. Zato je razumeti bojazen predsednika Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije Gregorja Pečana, da bodo ob morebitnem pojavu okužbe vso krivdo zvalili na vodstva šol, tako kot so ob izbruhu okužbe v domu starejših v Hrastniku s prstom pokazali predvsem na vodstvo doma.

Čeprav je do začetka pouka torej samo še dober teden, v šolah še vedno ne vedo povsem natančno, kako se bo začelo novo šolsko leto. Verjamem pa, da so želje ministrice glede začetka pouka v učilnicah iskrene in bodo otroci po počitnicah spet sedli v šolske klopi, kjer imajo vsi kolikor toliko enake možnosti za pridobivanje znanja ter socializacijskih in drugih veščin. Le malokdo si želi ponovitve izkušnje iz marca, ko so šole praktično čez noč zaprle svoja vrata. Kako kakovostno je bilo delo od doma, se bo najbrž pokazalo šele čez čas, ko bodo morali šolarji na ta način pridobljeno znanje pokazati tudi v učilnicah. Verjetno jih v šolah tudi zaradi tega v prihajajočem šolskem letu čaka še precej dela, saj bo težko nadoknaditi zamujeno, sploh če bo treba šole ob morebitnem slabšanju epidemioloških razmer znova zapirati.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / ponedeljek, 2. januar 2012 / 07:00

Copatki za novorojenčke

Preddvor - V občini Preddvor se vsako leto rodi okoli štirideset novih občank in občanov. Za preddvorske novorojenčke vsako leto pred novim letom spletejo copatke upokojenke, ki...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / / 13:29

Kandidat za abrahama

V ponedeljek je petdeseti rojstni dan praznoval Srečo Ropret iz Velesovega. Prijatelji in sorodniki so poskrbeli za pester uvod v praznovanje že nekaj dni pred rojstnim dnem, glede na napoved pa se bo...

Razvedrilo / / 13:24

Metal med vodami

Medvoški Klub Jedro je v petek na udaren način odprl vrata v jesensko sezono koncertno-družabnega dogajanja.

Zanimivosti / / 11:50

Prelestna gospodična datura

Justina in Stane Kern tudi v oktobrskih jesenskih dneh uživata ob pogledu na domači vrt, za katerega že leta skrbita z ljubeznijo. Narava jima to s hvaležnostjo vrača.

Mularija / / 11:47

Naših 123 let

V Podružnični šoli Podljubelj so praznovali 123 let šole v kraju. In veste, kaj je bilo nekoč in velja še danes? Najbolj prijazne besede na svetu, kot so prosim, hvala, dober dan, nasvidenje ...

Nasveti / / 11:44

Kdo nas uči biti srečen?

V zadnjem prispevku smo zapisali, da je naša najosnovnejša pravica, da smo veseli in radostni, in da nas ljudje kar čudno gledajo, ko jim pripovedujemo o notranjem veselju. Vsi si želimo biti srečn...