Kreativna četrt Barutana

Gre za kreativno četrt, ki se predstavlja na letošnji ediciji kamniškega poletnega kulturnega festivala Kamfest, ki se je začel 7. avgusta in se zaključuje jutri, 15. avgusta. Ideja o Kreativni četrti Barutana se je porodila Roku Koscu, vodji mladinskih programov v Mladinskem centru Kotlovnica Kamnik.

Kreativna četrt (KČ) Barutana naj bi v prihodnosti združila delovanje določenih institucij v Kamniku, predvsem s kulturno platformo pa tudi širše, in Kamfest, recimo, nam je že pred časom povedal Goran Završnik, vodja Kulturnega društva (KD) Priden možic in programskega odbora letošnjega Kamfesta. Projekt so pozdravili tako na lokalni ravni kot širše, v okviru projekta Evropska prestolnica kulture (EPK) 2025, nam je še zaupal.

V osnovi pa se je ideja porodila Roku Koscu in sega v čas, ko je smodnišnica kot taka nehala delovati. Začela se je rojevati radovednost, kaj je na oni strani zidu. Namreč, mladinski center (MC) Kotlovnica se nahaja v njeni neposredni bližini. Zid je najbolj vidna ločnica.

KD Priden možic je v nekdanji smodnišnici, predvsem v nekdanji upravni stavbi, ki so jo poimenovali Katzenberg, med letoma 2014 in 2019 izvajal številne programe, povezane z ohranjanjem industrijske dediščine, za kar je društvo prejelo tudi prestižno Valvasorjevo priznanje 2017. V preteklih letih se je na tem območju v enem izmed opuščenih objektov smodnišnice razvila tudi Valilnica idej, kamniški »kickstarter«, ki so ga poimenovali KIKštarter. Nadaljevalo se je z mislijo, da bi preuredili še eno stavbo, še en opuščeni prostor smodnišnice, a v tistem času niso mogli do lastnika. Zanimiva se jim je zdela stavba takoj za zidom, ki ločuje parkirišče od industrijske cone. Stavbe se še vedno drži ime Šlosarija.

Ideja o kreativni četrti je ostala, tlela – in takoj ko se je pokazala priložnost, se je Rok (oziroma MC Kotlovnica) s soglasjem domače občine odzval. Prišlo je namreč povabilo s strani projekta EPK, ideja je bila izjemno dobro sprejeta, uvrščena celo med najboljše. Od takrat naprej jo razvijajo, iščejo partnerje, sodelujoče, se povezujejo, pravi. Razmišljajo, na kakšen način bi bilo možno idejo realizirati, še posebno v okviru EPK. In tudi če to ne bi bilo mogoče, so jo pripeljali že tako daleč, je tako zelo živa in prisotna, v nekih segmentih že tako dodelana, da Rok upa, da jo bodo v letošnjem letu – ne glede na to, kaj bo sledilo – razvijali dalje.

Začasno zaživela

V času Kamfesta 2020 je tako KČ Barutana zaživela s pomočjo skupine ProstoRož v kombinaciji z lokalno arhitekturno skupino Štajn, KD Priden možic in MC Kotlovnica.

S projektom na festivalu opozarjajo na propadanje industrijske kulturne dediščine in želijo pokazati možnosti uporabe starih industrijskih obratov za današnje potrebe. Gesta je preprosta: pokazati, kaj se skriva za zidom Barutane, ki je širši publiki precej tuja.

Čez zid so speljali zanimiv koncept stopnic in s tem, bi lahko rekli, razširili kulturno dejavnost.

Na območju so pravzaprav postavili troje stopnic: prve nas popeljejo čez zid na manjše in lepo urejeno prizorišče, kjer potekajo dogodki; druge v notranjost objekta, kjer se ob krožni poti odvijajo razstave in umetniške inštalacije, na ogled pa je tudi industrijska dediščina; in tretje nas odpeljejo nazaj na prostor za dogodke, prizorišče pa zapustimo ponovno po glavnih oziroma prvih stopnicah.

V času Kamfesta so poskrbeli tudi za vodene oglede KČ Barutana, kar lahko storite še danes, ura ogleda pa je objavljena na spletni strani festivala, med programsko shemo.

Na zunanji strani omenjenega zidu pa si ravno tako lahko v času Kamfesta 2020 poleg razstavljenega stripa Ivana Mitrevskega Volkulja Bela in čarobni gozd ogledate še Ulično razstavo fotografij iz Barutane Dušana Letnarja. Avtor je v svoje fotografije ujel še nekaj pomembnih utrinkov zanimivega okolja, ki je v preteklosti rado burilo duhove in spodbujalo domišljijo lokalnega prebivalstva.

Butično prizorišče

Oder Barutane je vsak večer gostil različne glasbenike in umetnike. Danes ob 21.30 bo tako na sporedu še zvočno-gibalna predstava Inner Voice – Notranji glas.

Poseben vtis pa naredi na obiskovalca prizorišča prostor pod odrom. Na eni strani notranjega dela stopnic, ki vodijo čez zid, namreč lahko vidimo, kako je bil videti prej – opuščeno in predvsem zaraščeno. Kar precej dela je bilo vloženega, da je nastala končna podoba, ki gledalca z izjemno lahkoto prepriča.

Zaradi covida-19 je treba upoštevati pravila in priporočila, nošenje mask je obvezno.

Električno koruzno polje

Notranjost stavbe nam postreže z razgledi iz preteklosti. Vidimo predmete, ki so se ohranili – mize in predalnike, slednji so še najbolje ohranjeni. Ker pa so se z območjem nekdanje smodnišnice v preteklosti v svetu arhitekture že ukvarjali, je znotraj prostora del namenjen tudi razstavi. Vse skupaj pa nadgradi v prostor umeščena zanimiva inštalacija vizualne umetnice Nine Koželj, delo iz cikla Ostani tako dolgo, kot želiš – Koruzno polje, v katerem obiskovalci lahko posegajo v »osebni« prostor skulptur, a s tem sprožajo nehoten neprijeten fizičen odziv lastnega telesa. Gre za elektrificirano prostorsko postavitev, narejeno iz trakov pašne ograje in električnega pastirja, ki ponazarja koruzno polje v naravni velikosti. Sega skoraj dva metra v višino, natančno izvezene rastline koruze pa se bohotijo s koruznimi storži. Ob nizkonapetostnih električnih pulzih koruzno polje prasketa. In ne potrebuje zaščitne ograje, saj že samo po sebi opozarja gledalca; v tokratnem primeru pa še na neki način omejuje oziroma deli prostor.