Največ škode na koruzi
Toča, ki je ob koncu julija padala na območju občin Komenda, Mengeš in Domžale, je najbolj prizadela koruzo. Silaže bo količinsko manj, slabša pa bo tudi njena hranilna vrednost.
Odkar država od leta 2006 sofinancira premijo za zavarovanje kmetijskih posevkov, za omilitev škode ni možno pridobiti finančne pomoči iz proračunske rezerve. Ministrstvo je lani sofinanciranje premije za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov zvišalo na petdeset odstotkov. Del k premiji lahko prispeva tudi občina, vendar pa skupno sofinanciranje premije ne sme preseči 65 odstotkov.
Komenda, Domžale – Ob koncu julija je neurje, ponekod je klestila tudi toča, povzročilo precejšnjo škodo tudi na poljščinah. Na širšem gorenjskem območju je bilo najhuje v občinah Komenda, Mengeš in Domžale. V Kmetijsko gozdarskem zavodu (KGZ) Ljubljana, ki z javno službo kmetijskega svetovanja pokriva tudi to območje, so v prvo poročilo o škodi v kmetijstvu zapisali, da je v občini Komenda največ škode na vrtninah, predvsem na solati in radiču, ki sta tako poškodovana, da nista primerna za prodajo. Pri korenju, rdeči pesi, čebuli, zelju in gomoljnicah so poleg listov poškodovani tudi drugi nadzemni deli rastlin, ponekod je voda odnesla prst in s tem »razgalila« podzemne dele. Zelo poškodovana je koruza, poškodovana naj bi bila od 60 do 80 odstotkov, najbolj pozni posevki. Kot je dodatno pojasnil terenski kmetijski svetovalec Anton Jamnik, je toča padala v pasovih, zato je tudi škoda zelo različna. Od 85 kmetij v občini je škodo utrpelo okrog petdeset kmetij. Največ škode je na pozno sejani koruzi, prevladuje koruza za siliranje. »Zelene mase še nekaj bo, a bo energetsko skromna, saj je toča marsikje povsem uničila zrnje,« ugotavlja Anton Jamnik in dodaja, da s spravilom verjetno ne bo težav, razen morda na njivah, kjer je koruza zelo poležena. Travinje ni prizadeto, veliko so ga kmetje pospravili že prej. Kmetje so poželi že tudi večino žita, v času neurja je stalo le še okrog deset hektarjev pšenice in tritikale, ki pa jo je toča zelo oklestila, tako da je izpad pridelka od 60- do 80-odstoten. Toča je poškodovala tudi krompirjevko in ponekod razgalila gomolje, ki so zato postali zeleni in neuporabni za prodajo. Škoda je tudi pri soji, saj je toča zbila na tla liste in stroke, rastline so ostale brez novih cvetnih nastavkov. Podobno je pri fižolu, ostala so le stebla, poškodbe na čebuli lahko povzročijo gnitje ...
In kako je bilo v domžalski občini? »Koruza je zaradi močnega vetra zlomljena, listi in storži so zaradi toče razcefrani, polomljeni. Trava, kjer še ni bila pokošena, je vsa polegla,« so kmetijski svetovalci po ogledu prizadetih območij zapisali v poročilo in dodali, da je toča zmanjšala količino krme in tudi njeno hranilno vrednost. Tomaž Močnik, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje v KGZ Ljubljana, si je nekaj dni kasneje ogledal prizadeta območja. Kot je dejal po ogledu, so med posameznimi območji glede poškodovanosti kmetijskih rastlin zelo velike razlike. Najbolj je sicer prizadeta koruza, od ostalih poljščin žita, ki še niso bila požeta. Toča je poškodovala tudi strehe na nekaterih hlevih in senikih, na eni od kmetij na Gorjuši je tako »preluknjala« streho, da so morali seno preložiti in ga ponovno osušiti.