Manj prometa, a višje cene

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 12. avgust 2020 / 21:54

Epidemija koronavirusa je močno vplivala na nepremičninski trg. Promet se je zelo zmanjšal, cene nepremičnin pa so se kljub temu zvišale.

Kranj – Geodetska uprava je pripravila predhodno poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu v letošnjem prvem polletju. V poročilo je vključila do 15. julija zbrane podatke, dobršen del sklenjenih nepremičninskih poslov, ki še ni evidentiran, pa bo vključila v redno poročilo, ki ga bo objavila oktobra.

Čeprav so ukrepi za zajezitev epidemije koronavirusa za dva meseca zaustavili normalno poslovanje z nepremičninami, se število poslov v letošnjem prvem polletju vendarle ni zmanjšalo tako drastično, kot je bilo glede na okoliščine pričakovati, kar je bila predvsem posledica realizacije poslov, sklenjenih pred razglasitvijo epidemije, in hitrega okrevanja nepremičninskega trga po preklicu epidemije. Cene stanovanjskih nepremičnin so kljub upadu prometa še naprej rasle. To ni presenetljivo, podobno je bilo tudi leta 2008, ko je v nepremičninski krizi število poslov upadlo še bolj kot letos, cene pa so prav tako porasle.

V takih razmerah se namreč prodajajo le še 'boljša' in že tako dokaj draga stanovanja, katerih cene pa se zaradi inercije trga še ne znižujejo, ugotavljajo v geodetski upravi in dodajajo, da bosta nadaljnji promet z nepremičninami in gibanje cen nepremičnin odvisna od gospodarskih posledic epidemije in njihovega vpliva na kupno moč prebivalstva pa tudi od nadaljnjega poteka epidemije. »Kot kaže, smo se za zdaj večji krizi nepremičnega trga izognili, ponovna zaustavitev poslovanja z nepremičninami zaradi novega vala epidemije pa bi skoraj gotovo vodila v globljo in dolgotrajnejšo krizo slovenskega nepremičninskega trga.«

Po podatkih geodetske uprave je bilo v letošnjem prvem polletju sklenjenih okoli 10.800 kupoprodajnih pogodb za nepremičnine v skupni vrednosti nekaj manj kot 770 milijonov evrov. Število sklenjenih poslov in vrednost nepremičnin sta bila za dve petini manjša kot v lanskem drugem polletju, po pridobitvi vseh podatkov bo znižanje nekoliko manjše, od 35 do 40 odstotkov, a pri primerjavi je treba upoštevati tudi to, da je bila lani dosežena rekordna vrednost sklenjenih nepremičninskih poslov. Promet s stanovanji se je v prvem letošnjem polletju v primerjavi z drugim lanskim polletjem zmanjšal za 37 odstotkov, pri tem pa je bistveno bolj upadel promet z novimi stanovanji kot z rabljenimi. S hišami je bilo za 38 odstotkov manj prometa, s poslovnimi nepremičninami za 45 odstotkov, z zemljišči za gradnjo stavb približno za tretjino, s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči pa za polovico.

Gibanje cen stanovanjskih nepremičnin najbolj odraža trend cen rabljenih stanovanj. Cene tovrstnih stanovanj so ne glede na zmanjšanje prometa porasle in so na ravni države prvič presegle mejo 1900 evrov za kvadratni meter. Povprečna cena je znašala 1940 evrov, lani v drugem polletju 1880 in v prvem 1810 evrov. Povišanje povprečne cene je deloma tudi posledica tega, da se je delež Ljubljane, kjer so cene stanovanj najvišje, v skupnem številu poslov letos povečal z običajnih 25 na 30 odstotkov. V Ljubljani je bila povprečna cena rabljenih stanovanj 2910 evrov, v okolici Ljubljane 2260 evrov, v Kranju pa 2180 evrov. V Kranju so se cene rabljenih stanovanj v primerjavi z lanskim drugim polletjem zvišale za sedem odstotkov.