Za ljubitelje tradicije in tudi »adrenalince«

Krvavec na enem mestu ponuja tradicijo planšarstva in pohodništva ter bolj adrenalinska doživetja, kot so spust z gorskim kolesom ali aktivnosti v pustolovskem parku.

Krvavec – Krvavec se sicer v teh dneh, potem ko se je že štirikrat zapored okitil z naslovom najboljšega slovenskega smučišča, ki ga podeljuje World Ski Awards, znova poteguje za laskavi naziv. A gorsko središče nad Cerkljami že dolgo ni več le priljubljeno zbirališče smučarskih zanesenjakov. V družbi RTC Krvavec že dobro desetletje razvijajo tudi poletno ponudbo tako za družine in pohodnike kot tudi za tiste, ki so željni bolj adrenalinskih doživetij.

V RTC Krvavec se radi pohvalijo z najdaljšim kolesarskim parkom pri nas, ki ponuja trideset kilometrov prog, spust od krvavške Plaže do spodnje postaje žičnice pa prinaša deset kilometrov razgibane proge in tisoč višinskih metrov adrenalinskega užitka.

»Kolesarji so naši najbolj redni poletni obiskovalci. Prodanih imamo nekaj več kot sto sezonskih kolesarskih vozovnic, številni pa nas obiščejo tudi več kot dvajsetkrat v sezoni,« pravi pomočnik direktorja Uroš Zupan, ki po številnosti, ob bok kolesarjem postavlja pohodnike. Krvavec s Kriško planino in planino Jezerca namreč predstavlja odlično izhodišče za nekatere vrhove v okolici. Z Velikega Zvoha, Vrha Korena ali denimo Kompotele se odpirajo eni najlepših pogledov na kamniške Grintovce.

Družinam in predvsem otrokom je namenjena Pot pastirskih škratov, sicer pa se je na Krvavcu mogoče zabavati tudi v pustolovskem parku, na plezalnem stolpu, spustu s tubo ali denimo z gorskimi gokarti.

Pomemben del k poletni ponudbi prispeva tudi tradicija planšarstva, ki jo v teh krajih še negujejo. Več sto glav se pase na travnatih pobočjih, v planšarijah in na kmetijah tod naokrog pa obiskovalci lahko pokusijo tradicionalne dobrote, kot so kislo mleko in žganci, siri ali masovnik. A tako kot marsikje drugje je tudi v krvavški turizem močno zarezala epidemija covida-19.

Janez Janša, direktor in lastnik RTC Krvavec, je prvi del sezone označil za katastrofalnega, k čemur je poleg epidemije prispevalo tudi muhasto vreme. »Obiska je bistveno manj kot lani. Tudi sicer nas vreme ne tolaži. Ni namreč še tistega pravega vročega poletja, ko bi se ljudje pred vročino umikali v hribe. Vsekakor se skušamo prilagoditi razmeram in skušamo sezono pripeljati do zime, ko upamo, da ne bo znova kakšnih ukrepov, povezanih s covidom-19,« pravi Janša, ki dodaja, da je letošnji obisk na ravni od trideset do štirideset odstotkov lanskega. Nekoliko bolje sicer deluje kabinska žičnica, ki v primerjavi z lansko sezono prepelje od sedemdeset do osemdeset odstotkov potnikov, tako kot v večini drugih gorskih središč pa tudi na Krvavcu precejšen padec prometa beležijo pri gostinski ponudbi.

Čeprav ob unovčevanju turističnih bonov gostom ponujajo dodatne ugodnosti, se po besedah direktorja RTC Krvavec z obiskom še ne morejo pohvaliti, zato Janša podpira prizadevanja Združenja slovenskih žičničarjev (katerega podpredsednik je), da bi razširili nabor aktivnosti, ki jih je mogoče plačati z boni.

Z upadom števila gostov se srečujejo tudi drugod v cerkljanski občini, kjer so sicer v zadnjih letih na tem področju beležili rekordne številke. V prvih petih mesecih letošnjega leta so zabeležili štiridesetodstotni padec števila nočitev. »Vemo, da trenutno največje zanimanje za koriščenje bonov vlada za destinacije ob morju in toplice, a sem prepričan, da je veliko tudi takšnih, ki si želijo dopust preživeti v bolj odmaknjenih, hribovitih krajih, kot so naši v Cerkljah,« nam je nedavno povedal direktor Zavoda za turizem Cerklje Tomaž Tolar. Prav zato v zavodu v tem času veliko vlagajo v promocijo Cerkelj kot turistične destinacije, s čimer želijo v občino privabiti predvsem domače, a tudi tuje goste.