Letos je leto rogača

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Zanimivosti / torek, 4. avgust 2020 / 22:24

V zadnjih tednih je v okolici Kranja, predvsem na območju Planine, Huj, Čirč in Hrastja, v gozdovih ali njihovi bližini ob večerih moč opaziti številne velike hrošče z izrazitimi »rogovi«. Gre za zavarovano in v evropskem merilu ogroženo vrsto rogač, ki mu Gorenjci rečemo tudi »klešman«.

Kranj – Rogači so največji evropski hrošči, saj lahko v dolžino zrastejo do osem centimetrov. Samca rogača pri nas ne moremo zamenjati z nobeno drugo vrsto hrošča. »Čeljusti so pri njih preobražene v rogovju podobno tvorbo, po kateri je hrošč tudi dobil ime. Samčki uporabijo čeljusti v isti namen kot jelenjad svoje rogovje, da z njim potolčejo tekmeca v boju za samico. Telo rogačev je podolgovato, široko in rahlo sploščeno. Glava in noge so črne ali temno rjave, barva pokrovk pa od temno rjave do kostanjevo rdeče,« je pojasnila Sonja Rozman s kranjske območne enote Zavoda RS za varstvo narave. Odrasli hrošči, predvsem samčki, so aktivni v mraku med majem in avgustom, ko vztrajno iščejo svoje družice. »Ob večernih sprehodih bomo najprej slišali njihovo brenčanje, in ker je velik, ga lahko hitro tudi opazimo. Kadar so razmere za njihov razvoj zelo ugodne, so rogači lahko zelo številni, kar se dogaja letos, ko lahko rečemo, da je rogačevo leto«, je povedala Rozmanova ter dodala, da hrošči kljub svoji velikosti niso nevarni in ne povzročajo škode.

Spreminjanje gozdov v iglaste in intenzivno gospodarjenje z gozdom ter s tem zmanjševanje količine trohnečega lesa in starejših dreves v gozdovih je rogača v Evropi zelo prizadelo in njegovo število je ponekod zelo upadlo. »Rogači so dober kazalnik ohranjenosti starejših listnatih gozdov in zato je v Sloveniji, kjer je še vedno splošno razširjen, tudi zavarovan. Uvrščen pa je tudi na seznam Natura 2000 kot evropsko varovana vrsta,« je povedala Rozmanova in nadaljevala: »Kot kaže, gozdovi v okolici Kranja, tudi v bližini naselij, še vedno nudijo dober življenjski prostor za največjega evropskega hrošča, zato so verjetno prisotni tudi drugod, kjer jih še nismo zaznali. Če ste ga opazili, ga fotografirajte in vnesite podatek na www.sporocivrsto.si, ki deluje tudi na mobilnih napravah. Vsak podatek pripomore k boljšemu poznavanju te varstveno pomembne vrste in ohranitvi njegovega življenjskega prostora, v katerem so odmrla drevesa in štori hrastov posebnega pomena.« Rozmanova je kot zanimivost še pojasnila, da se odrasli hrošči prehranjujejo z različnimi rastlinskimi izločki. »Življenjski cikel je neizogibno povezan z lesom različnih vrst hrastov, pravega kostanja, redkeje pa z drugimi listavci. Meseca julija in avgusta samičke odložijo jajčeca ob stara, razpadajoča drevesa ali štore. Izlegle ličinke se razvijajo v tleh in se prehranjujejo z mrtvimi, z glivami poraslimi in nagnitimi koreninami dreves, s čimer pripomorejo k razkroju odmrlega lesa. Razvoj do odraslega osebka poteka zelo počasi, tudi do pet let,« je sklenila.