Le redki brez dodatkov

Veliko ljudi obožuje pečeno meso na žaru in seveda različne priloge, ki sodijo zraven. Zveza potrošnikov Slovenija je javnosti najprej predstavila rezultate primerjalnega ocenjevanja, ki ga je opravil Mednarodni institut za potrošniške raziskave o ponudbi ajvarjev na slovenskem trgu, nedavno pa vzela pod drobnogled še čevapčiče različnih slovenskih proizvajalcev.

Ljubljana – Priljubljenost ajvarja dokazuje že bogata ponudba na trgovskih policah. Skoraj vsak proizvajalec ponuja vsaj dve vrsti ajvarja: pekočo in nepekočo ali blago različico. Slednjo so v okviru tokratnega ocenjevanja vzeli pod drobnogled na Mednarodnem institutu za potrošniške raziskave (MIPOR), ki ga sofinancira Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Pazite na dodano sol in sladkor

V primerjalno ocenjevanje so vključili 22 izdelkov v steklenih embalažah. Ugotovili so, da izbrani izdelki sicer nosijo napis ajvar, a se po sestavi, ceni in prehranskem profilu razlikujejo.

Za kilogram ajvarja so odšteli od dveh evrov do nekaj čez petnajst. Pri večini sta bili glavni sestavini res paprika in jajčevec, šest vzorcev pa je vsebovalo pečeno papriko – v povprečju imajo izdelki s pečeno papriko (brez jajčevcev ali z njimi) višjo energijsko vrednost, predvsem zaradi večje vsebnosti maščob. Pri oceni prehranskega profila pa so največ pozornosti namenili vsebnosti soli, sladkorja, maščob in nasičenih maščobnih kislin. Nič nenavadnega ni, da je v ajvarju sladkor, saj je naravno prisoten v zelenjavi, kljub temu pa so pri kar 15 izdelkih odkrili, da jim je bil sladkor tudi dodan. Tudi sol, ki je priljubljen dodatek in poudari okus, je prižgala rdečo luč na njihovem semaforju kar desetkrat, zato svetujejo, naj bomo pri uživanju ajvarja zmerni ali pa naj izberemo že na začetku takega z manj soli.

Ajvar je že sam po sebi aromatičen

Trditev »brez konzervansov« je navedena kar pri 12 izdelkih, čeprav konzervansov (snovi, ki podaljšujejo obstojnost živil) ni v prav nobenem od pregledanih ajvarjev, zato je po mnenju MIPOR-jevih strokovnjakov takšna trditev povsem nepotrebna. Še zlasti ker jo potrošniki pogosto razumejo, da je izdelek brez aditivov – brez konzervansov namreč ni enako kot brez aditivov. Med vsemi pregledanimi izdelki jih je bilo kar 14 popolnoma brez aditivov.

Dobro je tudi vedeti, da je ajvar že sam po sebi dovolj aromatičen, zato tudi če je označen kot nepekoč ali blag, lahko vsebuje feferone ali pekočo papriko, zato vseeno pred nakupom preverite seznam sestavin. Treba ga je porabiti v treh do 14 dneh, in če ni navedeno drugače, odprt kozarec hranite v hladilniku na temperaturi do štiri stopinje Celzija. In kot smo že omenili, so izdelki s pečeno papriko bolj mastni, zaradi samega postopka pečenja pa lahko nastanejo rakotvorni policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH), zato z uživanjem ne pretiravajte.

Najbolje so se odrezali najdražji

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je nedavno preverila še kakovost predpakiranih čevapčičev. Za kilogram so odšteli slabih šest do 11 evrov. Izkazalo se je, da so razlike med njimi velike, najbolje pa so se odrezali najdražji. V osnovi so ugotovili, da so le redki brez dodatkov za povečanje prostornine ter vezavo vode.

V masi predpakiranih čevapčičev je bilo od 92 do 98 odstotkov mesa, razliko predstavljajo sol, začimbe in različni dodatki – bambusove in grahove vlaknine, sladkor ipd. Le dva preizkušena izdelka sta bila brez aditivov in dodatkov za povečanje prostornine ter vezavo vode. Tudi delež svinjine in govedine se med proizvajalci razlikuje. Govedine je praviloma manj. Poreklo mesa pa pogosto ostaja uganka, ugotavljajo v ZPS.

Čevapčiči so primerni le za občasno uživanje

V laboratorij so tako poslali deset različnih izdelkov treh večjih domačih proizvajalcev, ki so dostopni kupcu na prodajnih policah. Zanimale so jih osnovne kemijske lastnosti čevapčičev, glede na dogodke iz preteklega leta pa še, ali proizvajalci izdelkom dodajajo žveplov dioksid (sulfite), ki v mesnih pripravkih ni dovoljen, ter prisotnost bakterij E. coli in Salmonela spp., ki lahko povzročita hude prebavne težave in ob zaužitju večjih količin celo hujše zdravstvene zaplete, če meso ni dobro pečeno. Izvedli so senzorično analizo in preverili označbe, je povzela način testiranja Anja Bolha iz ZPS in dodala: »Večini predpakiranih čevapčičev so dodani antioksidanti, kot sta askorbinska kislina (E300) in natrijev askorbat (E331), ki preprečujeta oksidacijo mesa, ki vodi v žarkost maščob in spremembo barve, nekaterim čevapčičem so bila dodana še sredstva za uravnavanje kislosti.« Glede soli je na prehranskem semaforju prav vsem zasvetila rdeča luč, za vsebnost maščobe pa polovici pregledanih izdelkov. »Zaradi svojega prehranskega profila so primerni le za občasno uživanje,« pojasni Bolha in v nadaljevanju svetuje potrošnikom, naj izberejo izdelke s čim manj sestavinami in čim večjim deležem mesa, predvsem pa naj se izogibajo tistim z dodanimi vlakninami in sladkorjem, saj glede na rezultate analize ti dodatki poslabšajo senzorične lastnosti izdelka.

Poreklo mesa

Navedba porekla mesa na predpakiranih mesnih pripravkih še ni obvezna, a je med potrošniki zelo zaželena. A kot poudarjajo v ZPS, največkrat najdemo le »Poreklo mesa: EU«. »Na drugi polovici izdelkov smo zasledili navedbe, ki namigujejo na poreklo izdelka, a to ni nujno enako poreklu osnovne surovine. Navedbe, kot so ''Kakovost iz Slovenije'', ''Slovenski izdelek'', ''Narejeno v Sloveniji'', ne pomenijo nujno, da je tudi osnovna surovina iz Slovenije, če poreklo mesa ni posebej označeno. Povedo nam le, da je izdelek predelan v Sloveniji,« je še opozorila Anja Bolha.

Bodite pozorni že na barvo

Poleg nasvetov glede deleža mesa in poslabšanja senzoričnih lastnosti v ZPS še svetujejo, da bodite že pri nakupu pozorni na barvo izdelka in sive čevapčiče raje pustite na polici. Čevapčiče iz mešanega mesa (svinjina in govedina) vedno dobro prepecite (skladno z navodili na embalaži) ter poskrbite za neprekinjeno hladno verigo: iz trgovine jih v izolirni vrečki takoj odnesite domov, shranite v hladilniku in pa čim prej porabite.