Ena od formul za dobro predstavo je dvajset igralcev na odru in pravi režiser pod njim. (Foto: Anka Bulovec)

Duhovite pravljice o človekovi naravi

V Gledališču Toneta Čufarja Jesenice bodo v sredo, 10. marca, ob 19.30 premierno uprizorili predstavo Fimfarum. Po knjigi malo drugačnih pravljic z enakim naslovom češkega avtorja Jana Wericha jo je na oder postavil Gregor Čušin.

Kadar režira Gregor Čušin, zastrižem z ušesi. Vem namreč, da gre pričakovati spet nekaj drugačnega, posebnega in predvsem netipičnega glede na siceršnjo ustvarjalnost ljubiteljskih odrov. Gregor Čušin, profesionalni igralec v Mestnem gledališču ljubljanskem in zadnja leta tudi vse pogostejši režiser na ljubiteljskih odrih, sprva na domači Koroški Beli, zadnja leta pa tudi na drugih odrih v »zgornjem koncu« Gorenjske. Med drugim je leta 2006 svojo prvo predstavo Kralj Arthur in sveti gral po motivih Monty Phytona postavil tudi na Čufarjev oder. Kup nagrad, gostovanj po vsej Sloveniji, skupaj kar štirideset ponovitev, mimogrede, zadnjo načrtujejo, kako pomenljivo za 1. april, ti podatki najbrž povedo dovolj. »Arthur … je uspešnica, ki je presegla vsa dosedanja povprečja v našem gledališču,« meni direktorica gledališča Branka Smole: »Tudi to so med drugim razlogi, da smo za letošnjo sezono izbrali Gregorja Čušina. On je namreč opravil vse drugo.« Najprej je na avdiciji zbral kar obsežno igralsko ekipo, kar dvaindvajset igralcev vseh generacij, od mladih, ki se na odru preizkušajo prvič, do izkušenih mojstrov, ki že dolga leta krojijo uspehe jeseniškega gledališča.

»Želel sem k predstavi privabiti tudi vse tiste, ki se za sodelovanje v Kralju Arthurju … niso odločili. In lahko rečem, da sem »dobil« odlično ekipo. Predvsem sem vesel vseh starejših igralcev, ki so na neki način v mojih mladih letih tudi mene gledališko vzgajali,« je povedal Gregor Čušin.

Fimfarum je zbirka pravljic češkega avtorja Jana Wericha, nekakšnega češkega Ježka, saj je bil njegov sodobnik. Werich je bil igralec, pevec v kabaretu, dramatik, in ko je zbolel, se je začel ukvarjati s pisanjem pravljic. Čušina, prav tako navdušenca na ta literarni žanr, je prevzela njegova duhovitost, saj je pravljice pisal z njemu značilno politično ostjo. Šlo je namreč za povojne socialistične čase. »Fimfarum obsega devetnajst simpatičnih zgodbic o medosebnih človeških odnosih, sam sem za predstavo izbral štiri. Naj dodam, da knjige nisem dramatiziral, ampak sem uporabil celotno besedilo, saj bi z dramatizacijo izgubil vso duhovitost samega teksta. Zgodbo sem postavil v čas med obema vojnama v gostilno, kjer je vseskozi prisoten tudi alkohol, kostumi sodijo v čas Avstro-Ogrske in splošni občutek je nekako švejkovski.« Vsaka od zgodb nosi neko sporočilo o človekovi taki ali drugačni naravi.

Čušin kot ljubitelj grškega teatra, torej tudi odrskega zbora igralcev, v vseh štirih zgodbah uporablja celotno igralsko ekipo, čeprav je ena od zgodb izrazito monodramska, v njej se odlično izkaže Borut Verovšek. »Te zgodbe so na neki način zgodbe za solista in ansambel. Eden ali dva igralca je oziroma sta vedno v odnosu do vseh drugih na odru in obratno. Igralci tako igrajo, so opazovalci ali opazovani,« dodaja Čušin. V sredo zvečer nas v jeseniškem teatru torej čaka nekaj pravljičnih sporočil, ki bodo v tokratni odrski postavitvi zagotovo na nas delovali še posebej dobrohotno in prijazno, imel sem namreč priložnost videti dva krajša odlomka. In režiserjev namig, da gre za povsem nedolžno predstavo o tem, kakšni smo ljudje, najbrž pove veliko. To, da je dvajsetčlansko ekipo na oder postavil Čušin, in da se jeseniški igralci spet kažejo v svoji najboljši luči, pa vse ostalo. Naj dodam le še, da bosta prvi ponovitvi 18. marca ob 19.30 in 19. marca ob 20. uri.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / četrtek, 25. december 2014 / 18:13

Dete božje v jaslih leži

Dete, otrok, pamž, mulc, smrkovec, pankrt, pobalin in še vse sorte vzdevkov dobivajo otroci skozi leta odraščanja. Odvisno, s kom živijo in kako živijo.

Objavljeno na isti dan


Šport / četrtek, 17. januar 2019 / 21:55

Svetovno prvenstvo invalidov

Ta konec tedna se v Kranjski Gori začenja svetovno prvenstvo v alpskem smučanju za športnice in športnike invalide. Na štartu bo tudi slovenski reprezentant Jernej Slivnik.

Gorenjska / četrtek, 17. januar 2019 / 22:15

Vse težje do zdravnika

Na Gorenjskem na primarnem nivoju zdravstva primanjkuje zdravnikov splošne oziroma družinske medicine, pediatrov ... Zdravniška zbornica Slovenije je opozorila tudi na pomanjkanje ginekologov na prima...

Naklo / četrtek, 17. januar 2019 / 22:14

Še več vsebin na enem mestu

S širitvijo občinske stavbe v Naklem je krajevna knjižnica pridobila več prostora, vodja knjižnice Helena Krampl Nikač je pohvalila tudi obisk. Župan Ivan Meglič pa je povedal, da so že stekli prvi po...

Kultura / četrtek, 17. januar 2019 / 22:01

Nov dirigent, novi izzivi

Mešani pevski zbor Musica viva s Primskovega v Kranju se je na dveh božičnih koncertih prvič predstavil z novim dirigentom Janom Gorjancem.

Razvedrilo / četrtek, 17. januar 2019 / 21:59

Dobronamerni koncert podeželske mladine

V nedeljo zvečer je bila dvorana Doma krajanov v Šenčurju polna. Društvo kranjske in tržiške podeželske mladine je namreč pripravilo Dobronamerni koncert taprave podeželske mladine, kot so ga poimenov...